Jedro

Namen predlaganega zavarovanja je dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe in notarskega zapisa in dodatno zavarovanje s prepovedjo razpolaganja s terjatvami ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev ni potrebno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Kratek oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1.Tožnik je kot kreditojemalec in zastavitelj s toženko kot kreditodajalko 9. 6. 2008 v notarski pisarni sklenil kreditno pogodbo in pogodbo o zastavi nepremičnine za namenski stanovanjski kredit, vezan na valuto švicarski frank (CHF), za najem kredita v znesku 139.500,00 CHF, kar je na dan sklenitve znašalo v evrski protivrednosti 86.629,82 EUR. Za zavarovanje terjatve je tožnik na nepremičnini ustanovil tudi hipoteko. S tožbo zahteva ugotovitev ničnosti navedenih pogodb, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi ter njun izbris in plačilo zneska 124.182,89 EUR, ki predstavlja razliko med plačanimi obroki z zakonskimi zamudnimi obrestmi in prejetim zneskom.

2.Dne 14. 3. 2024 je tožnik vložil še predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se učinkovanje kreditne pogodbe in notarskega zapisa začasno zadrži do pravnomočnega končanja tega spora, toženki pa se prepove, da razpolaga s terjatvami po kreditni pogodbi in notarskem zapisu in da uveljavlja kakršnokoli plačilo teh terjatev. Za primer kršitve prepovedi razpolaganja in uveljavljanja obravnavanih terjatev je predlagal kaznovanje z izrekom in izterjavo denarne kazni v višini 3.000,00 EUR.

3.Z izpodbijanim sklepom z dne 2. 4. 2024 je sodišče prve stopnje predlogu za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in učinkovanje kreditne pogodbe in notarskega zapisa začasno zadržalo do pravnomočnosti končanja tega pravdnega postopka (I. in II. točka izreka), v preostalem delu, to je glede prepovedi razpolaganja s terjatvam in uveljavljanjem kakršnegakoli plačila teh terjatev ter glede kaznovanja z denarno kaznijo v primeru kršitve navedenih prepovedi, pa je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (III. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo do končne odločitve v sporu (IV. točka izreka).

Pritožba

4.Zoper III. točko izreka sklepa se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da tudi v tem delu predlogu tožnika za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno, da izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

5.Izpostavlja odločbo VSL Sklep II Cp 2109/2023 z dne 16. 1. 2024, s katero je pritožbeno sodišče razveljavilo zavrnitveni sklep sodišča prve stopnje za izdajo začasne odredbe z napotki, da v novem postopku celostno presodi pogoje iz 272. člena ZIZ, upoštevajoč razloge SEU v sodbi C-287/22. Pravni in dejanski položaj potrošnika je treba presojati upoštevajoč vse okoliščine obravnavane zadeve, ne le v luči trenutnega finančnega stanja potrošnika, na kar se je v izpodbijanem sklepu oprlo sodišče prve stopnje, temveč tudi v luči nepotrebnih, za potrošnika stroškovno in duševno obremenjujočih nadaljnjih sodnih postopkov za uveljavljanje povračila med postopkom verjetno preplačanih obrokov. Izpodbijana odločitev v III. točki izreka je materialnopravno nepravilna. Zmotna je ugotovitev, da je izdana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe in notarskega zapisa zadostna za zagotovitev polnega učinka končne meritorne odločitve. Toženki so še vedno omogočeni poskusi tako izven sodne izterjave kot izterjave v izvršilnem postopku, prav tako lahko v primeru treh neplačanih obrokov tožniku odpove kreditno pogodbo, kar bi povzročilo zapadlost še vseh neplačanih obrokov. Tako določen začasni ukrep pomeni prešibko pravno varstvo tožnika in ga ne postavlja v položaj, ki ga izrecno zahteva Direktiva 93/13. Za tožnika bi bila izvršba, v katerem bi mu grozila izguba doma, zelo stresen in psihično obremenjujoč postopek.

Odgovor na pritožbo

6.V odgovoru na pritožbo toženka predlaga njeno zavrnitev. Strinja se s prvostopenjskim sodiščem, da je namen zavarovanja v predmetni zadevi dosežen že z začasnim zadržanjem kreditne pogodbe in notarskega zapisa. Tožniku je tako zagotovljeno pravno sredstvo v morebitnem izvršilnem postopku. Enako velja tudi v primeru, če bi toženka s terjatvami razpolagala, saj lahko dolžnik na podlagi 421. člena Obligacijskega zakonika proti prevzemniku uveljavlja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku.

Presoja utemeljenosti pritožbe

7.Pritožba ni utemeljena.

8.V skladu z določbo 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izda sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti še preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe, ki naj se doseže z njeno izdajo.

9.Ob tem preizkusu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je namen predlaganega zavarovanja dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe in notarskega zapisa in dodatno zavarovanje s prepovedjo razpolaganja s terjatvami ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev ni potrebno. Začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe namreč učinkuje na zapadlost terjatve, kar tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zadošča za zagotovitev polnega učinka končne meritorne odločitve, hkrati pa je s tem tudi vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v kakršnem bi bil tožnik, če nepoštenih pogojev ne bi bilo, kot to zahtevata Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah in sodba Sodišča Evropske unije (SEU) C-287/22 z dne 15. 6. 2023 RJ proti Getin Noble Bank S.A. Zaradi začasnega zadržanja učinkovanja kreditne pogodbe obroki kredita od izdaje začasne odredbe ne zapadejo več v plačilo in jih tožniku ni treba plačevati, že iz tega razloga pa tudi toženka začasno ne more ničesar izterjevati, niti s temi terjatvami ne more razpolagati oziroma uresničiti odstopnega upravičenja zaradi neplačila obrokov.

10.Če bi toženka razpolagala s terjatvami ali bi jih v okviru izvajanja svoje ustavne pravice do sodnega varstva (ki jo lahko omejita le Ustava RS ali zakon, ne pa tudi začasna odredba) poskušala izterjati v izvršilnem postopku, ima tožnik že na podlagi izdane začasne odredbe na voljo zadostne procesne varovalke (možnost ugovora, odloga izvršbe ali nasprotne izvršbe), ki so predpisane z zakonom. Takšno stališče je bilo že zavzeto tudi v sodni praksi. Tožnik bi namreč tudi v primeru, če bi bile izrečene nadaljnje zahtevane prepovedi, pa bi toženka vseeno predlagala izvršbo, moral vložiti ugovor in bi bil torej njegov položaj povsem enak položaju, kakršen je v tem trenutku z začasno odredbo, kot je že izdana. Slediti tako ni mogoče pritožbenim navedbam, da ni za pričakovati upoštevanja tako šibke in neprepričljive začasne odredbe, ki predvideva zgolj zadržanje in da bi le s prepovedjo razpolaganja in hkrati z izrekom denarne kazni dolžnik tudi v praksi dejansko spoštoval izdano začasno odredbo. Sprejeta odločitev tudi ni v nasprotju z odločbo VSL Sklep II Cp 2109/2023 z dne 16. 1. 2024, v kateri je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v celoti in se ni niti konkretneje ukvarjalo z vprašanjem, kakšna predlagana začasna odredba bi ustrezala namenu zavarovanja.

11.Ustrezno zavarovanje tožnikove terjatve je torej doseženo že z začasnim zadržanjem učinkovanja sporne kreditne pogodbe in notarskega zapisa, zato je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe v ostalem delu pravilno zavrnilo. Zavarovanje terjatve se namreč dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za njeno zavarovanje (3. člen ZIZ), zato tudi ni mogoče slediti pritožbi, da glede na obseg poslovanja toženke dodatno zavarovanje ne bi imelo zanjo nikakršnega negativnega ali dodatno omejujočega vpliva.

12.Ker niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbenih stroških

13.Odločanje o stroških pritožbenega postopka je pridržano za končno odločbo.

-------------------------------

1Tako Vesna Kranjc v komentarju Obligacijskega zakonika, GV Založba , Ljubljana 2003, 2. knjiga, stran 488.

2Glej npr. sklepe tukajšnjega sodišča (na katere opozarja pritožba) I Cp 1905/2012 z dne 4. 7. 2012, I Cp 296/2014 z dne 29. 1. 2014 in I Cp 3377/2016 z dne 3. 1. 2017.

1Sodišče z začasno odredbo stranke ne more omejiti v njeni pravici, da svoj zahtevek uveljavlja v sodnem postopku. Ob tehtanju ustavne pravice tožnika do zasebne lastnine ter njune pravice kot potrošnikov ter na drugi strani pravice toženke do sodnega varstva pretehta slednja.

2Tako VSL Sklep II Cp 1219/2024 z dne 24. 7. 2024 in VSL Sklep II Cp 735/2024 z dne 24. 5. 2024, glej tudi VSL Sklep I Cpg 330/2020 z dne 1. 7. 2020 in VSL Sklep I Cpg 315/2021 z dne 23. 6. 2021.

-------------------------------

Zveza

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 3, 273

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.