Jedro

Zapuščinsko sodišče je v nasprotju s podatki v spisu zaključilo, da med dediči obstaja spor glede obsega zapuščine, saj spor obstaja med N. P., ki ni dedinja in je torej tretja, in med dedičema. Če je obseg zapuščine sporen med dedičem in tretjim, pa zapuščinsko sodišče o takšnem sporu ne more odločati, niti takšno vprašanje ne vpliva na tek zapuščinskega postopka, kot pravilno navaja pritožnik, upravičeno sklicujoč se tudi na sodno prakso.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za prekinitev zapuščinskega postopka zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek do pravnomočne rešitve pravdne zadeve P 782/2018 Okrožnega sodišča v Celju. Obrazložilo je, da je N. P. zoper zapustnika 3. 12. 2018 pri Okrožnem sodišču v Celju vložila tožbo zaradi vrnitve darila in da je slednje sodišče prekinjeni pravdni postopek zaradi smrti tožene stranke nadaljevalo zoper dediča S. U. in T. U. Zapuščinsko sodišče je v izpodbijanem sklepu nadalje navedlo, da med dediči obstaja spor glede obsega zapuščine, o katerem ne more odločiti sodišče v zapuščinskem postopku in dediče napoti na pravdo. Ker pa med dediči pravda že teče, je zapuščinsko sodišče le prekinilo zapuščinski postopek in se pri tem sklicevalo na 210. člen Zakona o dedovanju (ZD).

2. Dedič S. U. se je zoper uvodoma navedeni sklep pritožil. Navaja, da je sklep v nasprotju z določili ZD. V zapuščinskem postopku sta dediča na podlagi zakona izključno oba zapustnikova sinova S. in T. U., nikakor pa ne zapustnikova bivša žena N. P., ki je bila iz pritožniku neznanega razloga prisotna na zapuščinski obravnavi in ki naj bi bila upnica zapuščine z zahtevkom za vrnitev zapustniku danega darila, v tožbi navedenih nepremičnin, ki ga je postavila v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju P 782/2018. Pritožnik navaja, da sme sodišče prekiniti zapuščinski postopek in napotiti dediča na pravdo le v primeru, če gre za spor o obsegu zapuščine med dediči; ne more pa tega storiti v primeru, če gre za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, o čemer obstoji bogata in enotna sodna praksa (npr. VSL II Cp 596/2005, VSL II Cp 1620/2005, itd.). Odgovor na vprašanje, ali je upničin zahtevek po vrnitvi darila utemeljen, tudi nima nobenega vpliva na zapuščinski postopek (tako tudi VSL I Cp 899/2013). Nesporno je, da N. P. ni dedinja po zapustniku, tožbeni zahtevek za vrnitev darila pa bo lahko uveljavljala od obeh sinov kot dedičev tudi v primeru, da ta zapuščinski postopek ne bo prekinjen. Še več: prav izid tega zapuščinskega postopka, ki bo ugotovil, kdo je sploh dedič po zapustniku (upoštevaje možnost odpovedi dedovanju ali druge razloge), bo tožnici omogočil pravilno modificirati svoj tožbeni zahtevek glede pasivne legitimacije tožene stranke po zapustnikovi smrti. Sicer pa sploh ne gre za spor o obsegu zapuščine, saj je to nesporno ne le med dedičema, temveč očitno tudi med N. P. in obema dedičema. N. P. namreč ni vložila tožbe, s katero bi zahtevala ugotovitev, da je postala še za časa zapustnikovega življenja morebitna (izvenknjižna) lastnica zapuščine in da nepremičnine v lasti zapustnika ne sodijo v zapuščino, temveč njen zahtevek meri na to, da bi z vrnitvijo darila v posledici razveze zakonske zveze z zapustnikom znova postala lastnica teh nepremičnin. Zato pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Dedič U. T. je odgovoril na pritožbo in višjemu sodišču predlagal, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. ZD v prvem odstavku 210. člena določa, da sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke1 na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu z določbo drugega odstavka sodišče tako ravna, če so sporna 1. dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje, po zakonu; 2. dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahteve preživelega zakonca in zapustnikovih potomcev, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, da se jim iz zapuščine izločijo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb; 3. dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež; 4. dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost razdedinjenja nujnih dedičev ali utemeljenost razlogov za nevrednost; 5. dejstva o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini. Sodišče pa ne prekine zapuščinske obravnave, če gre za spor, ki se ne tiče dedne pravice, npr. za spor o pravici do volila ali za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami.2 Če pa je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek v tehle primerih: 1. če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino; 2. če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja ( 212. člen ZD).

6. Glede na smrtovnico in zapisnik o naroku dne 24. 4. 2019, v katerem je navedeno, da so ob oklicu zadeve pristopili zapustnikova sinova in zapustnikova bivša žena, pritožnik upravičeno navaja, da sta dediča na podlagi zakona zapustnikova sinova S. U. in T. U. in da zapustnikova bivša žena N. P. ni dedinja po zapustniku. Njen pooblaščenec (in obenem tudi pooblaščenec zapustnikovega sina T. U.) je na naroku sodišče seznanil z vloženo tožbo zapustnikove bivše žene zoper zapustnika zaradi vrnitve darila, katere predmet so vse nepremičnine, ki so v zapuščinskem postopku navedene kot last zapustnika, in predlagal prekinitev zapuščinskega postopka do pravnomočne rešitve pravdne zadeve pred Okrožnim sodiščem v Celju P 782/2018, v kateri je sodišče prekinjeni pravdni postopek zaradi smrti tožene stranke nadaljevalo zoper dediča S. U. in T. U. Zapuščinsko sodišče je po obrazloženem v nasprotju s podatki v spisu zaključilo, da med dediči obstaja spor glede obsega zapuščine, saj spor obstaja med N. P., ki ni dedinja in je torej tretja, in med dedičema. Če je obseg zapuščine sporen med dedičem in tretjim, pa zapuščinsko sodišče o takšnem sporu ne more odločati, niti takšno vprašanje ne vpliva na tek zapuščinskega postopka, kot pravilno navaja pritožnik, upravičeno sklicujoč se tudi na sodno prakso.

7. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD izpodbijani sklep spremenilo, tako da je predlog za prekinitev postopka kot neutemeljen zavrnilo.

1 V skladu s 175. členom ZD so to: dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Upnik načeloma ni stranka postopka. Le če zahteva ločitev zapuščine, se njegov status spremeni in postane stranka zapuščinskega postopka, a le glede vprašanj, ki se dotikajo ločitve zapuščine. 2 Glej: Karel Zupančič, Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 259.