Jedro

Upnik ni izčrpal izvršilnega naslova, saj lahko zaradi ponovnega motenja posesti, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja, na podlagi istega izvršilnega naslova predlaga novo izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi z dne 23.7.1993, s katerim je pooblastilo upnika za zamenjavo ključavnice na vhodnih vratih stanovanja v Ljubljani. Sklep o izvršbi je izdalo zaradi dolžničinega ponovnega motenja posesti na podlagi prvotnega sklepa o motenju posesti, ker je dolžnica po opravljeni prvi izvršbi upniku odvzela ključe stanovanja.

Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se pritožuje dolžnica smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po čl. 353/1 ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP. V pritožbi navaja, da je za opravo izvršbe določen rok 15.9.1993, s tem pa ni zagotovljen 8-dnevni rok za pritožbo. Sicer pa je upnik svoj izvršilni naslov že izčrpal z opravljeno izvršbo, navedbe o ponovnem odvzemu ključev stanovanja pa so izmišljene.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je predlagal izvršbo na podlagi določbe čl. 228 ZIP in je zato neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, češ da je upnik izvršilni naslov že izčrpal. Isti izvršilni naslov, to je sklep o motenju posesti, je lahko po določbah čl. 228 ZIP podlaga za novo izvršbo, če je šlo za ponovno motenje posesti, ki se ni bistveno razlikovalo od prejšnjega motenja. Prav to ugotavlja prvostopno sodišče, saj je bil prvič upnik moten v soposesti stanovanja v Ljubljani z zamenjavo ključavnice, drugič pa z odvzemom ključev vhodnih vrat v to stanovanje, potem ko so bili upniku v izvršilnem postopku ključi izročeni. Ni mogoče upoštevati pritožbene trditve, češ da ni res, da bi bili upniku ključi odvzeti, kajti prvostopno sodišče utemeljeno verjame upniku, kaj se mu je zgodilo po kratkem bivanju v stanovanju, saj tudi dolžnica priznava, da je takrat prišlo do medsebojnega konflikta oziroma fizičnega obračuna. Dejansko stanje je torej ustrezno ugotovljeno, zato je sodišče pri dovolitvi izvršbe ravnalo v skladu z določbami čl. 228 ZIP in je torej ugovor neutemeljen. Vsebinsko pa je dovolitev izvršbe v skladu z izvršilnim naslovom, s katerim je upnik izrecno pooblaščen, da na stroške tožene stranke sam zamenja ključavnico, sicer pa daje podlago za tak način izvršbe tudi določba čl. 224/1 ZIP.

V kolikor pa se dolžnica pritožuje zoper določitev dne 15.9.1993 za opravo izvršilnih dejanj, prezre, da gre v tem primeru za odredbo sodišča (čl. 7/3 ZIP), zoper odredbo pa ni pravnega sredstva (čl. 8/7 ZIP). Določitev dneva oprave izvršilnih dejanj pred potekom pritožbenega roka pa ne predstavlja nobene kršitve izvršilnega postopka, saj pritožba ne odloži izvršbe (čl. 8/5 ZIP) in se izvršba opravi tudi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (čl. 41/1 ZIP).

Na podlagi opisanega pritožbeno sodišče zaključuje, da ni podan nobeden izmed uveljavljanih pritožbenih razlogov, zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi (čl. 380 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP).