Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sklep II Cp 355/2019

ECLI:SI:VSCE:2019:II.CP.355.2019 Civilni oddelek

zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve odvzeta poslovna sposobnost pravica do izjave privolitev v zdravljenje ustavitev postopka
Višje sodišče v Celju
10. september 2019

Povzetek

Sodna praksa obravnava vprašanje, ali lahko pacient, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost, poda izjavo o privolitvi za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zadržani kljub diagnozi sposoben razumeti pomen svoje privolitve, kar je potrdil tudi sodni izvedenec. Pritožba Centra za socialno delo, ki je nasprotoval ustavitvi postopka, ni bila utemeljena, saj je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in ustavilo postopek, ker so bili izpolnjeni pogoji za privolitev v zdravljenje.
  • Privolitev za zdravljenje oseb z odvzeto poslovno sposobnostjoAli lahko pacient, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost, poda izjavo o privolitvi za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom?
  • Ustavitev postopka zadržanja na zdravljenjuKdaj se postopek zadržanja na zdravljenju ustavi, če pacient poda privolitev za zdravljenje?
  • Vloga skrbnika pri privolitvi za zdravljenjeKakšna je vloga skrbnika pri privolitvi za zdravljenje oseb, ki imajo odvzeto poslovno sposobnost?
  • Upoštevanje mnenja izvedencaKako sodišče upošteva mnenje izvedenca pri odločanju o privolitvi za zdravljenje?
  • Ustavne pravice zadržanegaKako sodišče varuje ustavne pravice zadržanega pri odločanju o zdravljenju?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tudi pacient, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost lahko poda izjavo o privolitvi za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom Pr 113/2019 z dne 28. 8. 2019 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek zadržanja osebe J. J. na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, ki se vodi pod opr. št. Pr 113/2019, ustavi. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 8. 2019 uvedlo postopek in zadržanemu postavilo pooblaščenko in hkrati določilo sodnega izvedenca medicinske - psihiatrične stroke dr. med. B. S.. Sodišče je obvestilo o tem postopku tudi Center za socialno delo ..., po strokovnih delavcih. Nato je sodišče izvedlo narok po določbah ZDZdr, katerega pa se sedanja pritožnica ni udeležila, je pa opravičila svoj izostanek. Sodišče je ugotovilo, da je zadržani po tem, ko mu je sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 62. člena ZDZdr pojasnilo razloge, zaradi katerih se ponovno nahaja v bolnišnici in razloge zaradi katerih je uveden sodni postopek ter pomen in potek zdravljenja in ga je pozvalo, da se izjavi o zadržanju, izjavil, da je pripravljen ostati na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom in je podpisal soglasje k zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v ... . Izvedenec je na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije, pogovora z zadržanim, ter po njegovem pregledu ugotovil in potrdil, da je izjava zadržanega kljub diagnozi organski spihosindrom in odvisnost od psihoaktivnih substanc ter v celoti odvzeti poslovni sposobnosti, izraz njegove svobodne volje oziroma je sposoben razumeti pomen podpisane izjave glede zdravljenja, to pa je ugotovilo tudi sodišče samo. Pri tem tudi nestrinjanje skrbnice, po presoji sodišče ne daje podlage, da bi poseglo v ustavno zavarovane pravice zadržanega glede načina zdravljenja, s katerim soglaša. Ker je pacient, podal privolitev k zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnice ..., niso več izpolnjeni pogoji za vodenje postopka zaradi zadržanja na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom in ga je zato sodišče v skladu z določilom četrtega odstavka 62. člena ZDZdr, ustavilo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje Center za socialno delo ..., zastopan po v.d. direktorici mag. A. O.. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. V pritožbi pa najprej ponavlja dosedanji potek duševne bolezni in zdravljenja pacienta. V pritožbi navaja, da se pacient zdravi zaradi odvisnosti od prepovedanih drog, ob psihoorganskem sindromu in brez ustreznega nadzora. V svojem zdravljenju zelo slabo deluje, saj je do svojega bolezenskega stanja nekritičen. Zaradi tega je prognoza slaba, čeprav po pridobljenih podatkih pacient do neke mere kar dobro funkcionira. Zaradi tega je bil tudi J. J. na varovanem oddelku PSVZ ... nameščen od decembra 2017 do junija 2019. Nato, ko je na ponoven predlog skrbnika za podaljšanje sprejema na varovani oddelek PSVZ brez privolitve sodišče izdalo sklep o sprejemu J. J. na zdravljenje v nadzorovano obravnavo, ki se bo izvajala v ..., na odprtem oddelku. Dne 19. 8. 2019 pa je J. J. drugič od premestitve na odprti oddelek v juniju 2019 samovoljno zapustil ... . Nato navaja, da je pritožnik dne 27. 8. 2019 sodišče obvestil, da se naroka ne bo uspel udeležiti in je pisno pojasnil svoje mnenje o zadevi. Posebej se je pritožnik pri pisanju izjavil glede dvoma v privolitev osebe s popolnoma odvzeto poslovno sposobnostjo na zdravljenje. Sodišče je prosil še za posebno pozornost na ta element. Kljub temu pa je sodišče postopek z izpodbijanim sklepom ustavilo, ker je sodni izvedenec potrdil, da je izjava zadržanega kljub diagnozi organski psihosindrom in odvisnost od psihoaktivnih substanc ter v celoti odvzeti poslovni sposobnosti, izraz njegove svobodne volje oziroma je sposoben razumeti pomen podpisane izjave glede zdravljenja, to pa je ugotovilo tudi sodišče samo. Pri tem tudi nestrinjanje skrbnice, po presoji sodišča ne daje podlage, da bi posegalo v ustavno zavarovane pravice zadržanega glede načina zdravljenja, s katerim soglaša. Ne glede na to, da ima nasprotni udeleženec pravico do sodelovanja v postopku, pa sodišče ni imelo podlage postopka ustaviti zgolj na podlagi njegove izjave. Kot oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo, do katere je prišlo, kot izhaja iz izvedeniških mnenj sodnih izvedencev ravno zaradi njegovega bolezenskega stanja, do katerega je nekritičen, po mnenju pritožnika ni sposoben razumeti pomena in posledic svoje privolitve v zdravljenje, na katero je sodišče v celoti oprlo svojo odločitev. Če je sodišče prepričano, da je nasprotni udeleženec sposoben razumeti pomen in posledice privolitve v zdravljenje, bi moralo po uradni dolžnosti tudi predlagati uvedbo postopka za vrnitev poslovne sposobnosti nasprotnem udeležencu, česar pa ni storilo. Pritožnik opozarja na 37. člen Zakona o pacientovih pravicah, iz katerega izhaja, da soglasje za zdravljenje oseb, ki imajo zakonitega zastopnika, poda skrbnik. Zakon v petem odstavku 37. člena navaja tudi, da v kolikor soglasje v poseg oziroma zdravstveno oskrbo ni mogoče doseči, o tem odloči zdravnik, ki ga zdravi, pri čemer upošteva podana mnenja in pacientovo največjo zdravstveno korist. Sodišče tako ni imelo osnove, da na podlagi privolitve J. J., ki ni bil sposoben za odločanje o sebi in kateremu je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, postopek ustavi in v zadevi ne odloči vsebinsko. Citirana odločba kot lex specialis tako v primeru, ko je pacientu postavljen skrbnik, ne dopušča njegove privolitve za zdravljenje, zato tudi v predmetnem postopku sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti zgolj na izjavo nasprotnega udeleženca, s tem pa je breme odgovornosti za njegovo zdravje in življenje v celoti preložilo nanj in mu ni zagotovilo zdravljenja, ki ga potrebuje, pri čemer gre za poseg v njegove ustavno varovane pravice. Sodišče bi o predlogu pritožnika moralo vsebinsko odločiti ne pa, da je zgolj ustavilo postopek in to v celoti, na podlagi privolitve nasprotnega udeleženca, za katero je bilo že v pravnomočno zaključenem postopku odvzema poslovne sposobnosti ugotovljeno, da je ni sposoben podati. Sodišče pa je tako, da bi se izognilo vsebinskemu odločanju, s katerim bi ustrezno zaščitilo ustavne pravice nasprotnega udeleženca do njemu potrebne zdravstvene oskrbe, te pravice kršilo ravno s tem, ko je breme odločitve, ki s sabo prenese tudi breme odgovornosti v celoti preložila na nasprotnega udeleženca. Zato predlaga, da se sklep sodišča v celoti razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje se sicer strinja s tem, kar je pritožnik navedel v zvezi z dosedanjim potekom zdravljenja in glede uspeha zdravljenja, kajti gre za osebo, ki ima težave v duševnem zdravju, da je sodni izvedenec potrdil, da ima zadržani diagnozo organski psihosindrom in odvisnost od psihoaktivnih substanc, zaradi tega mu je tudi bila odvzeta poslovna sposobnost. Najprej pa sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe pripominja, da je Okrajno sodišče v Celju v zadevi Pr 96/2019 dne 24. 7. 2019 že izdalo sklep z enako vsebino in je postopek zadržane osebe J. J. za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, ki se vodi pod opr. št. Pr 96/2019, ustavilo. Po presoji sodišča v tistem postopku je bil zadržani kljub, v celoti odvzeti poslovni sposobnosti sposoben razumeti pomen podane izjave in podanega soglasja k prostovoljnemu zdravljenju in je razumel pomen podpisa obrazca o sprejemu na zdravljenje pod posebnim nadzorom s privolitvijo. Zoper takšen sklep z enako vsebino kot sedanji, nihče od udeležencev ni podal pritožbe in je tako odločba postala dne 30. 7. 2019 pravnomočna. Sedanji postopek je voden na podlagi enakega dejanskega stanja in enakega zdravstvenega stanja zadržane osebe in je sodišče prve stopnje tudi v tem, sedaj izpodbijanem postopku ugotovilo, da je pacient podal privolitev k zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... . S tem pa niso več izpolnjeni pogoji za vodenje postopka zaradi zadržanja na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom in ga je zato sodišče v skladu z določilom četrtega odstavka 62. člena ZDZdr, ustavilo. V tej zvezi pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je postopek ustavilo, ni pa vsebinsko odločilo o zadevi. Temu pa ni tako, kajti pravna posledica v primeru, da pacient poda privolitev k zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom je takšna, kot jo določa ZDZdr v četrtem odstavku 62. člena in sicer je tu določeno, da če oseba ob obisku sodišča izjavi, da se z zadržanjem strinja in da v sprejem pisno privoli, sodišče s sklepom postopek ustavi. Tako je sodišče prve stopnje ravnalo materialno pravno pravilno, saj zakon v takšnem primeru ne daje drugačne možnosti odločanja sodišča prve stopnje. Zato ta pritožbeni razlog ni podan.

6. Nadalje pritožnica v pritožbi navaja, da je sodišče izdalo takšno odločbo kljub temu, da je zakoniti zastopnik, ker je zadržani osebi odvzeta poslovna sposobnost, podal nestrinjanje s ustavitvijo postopka. V tej zvezi je sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno odločilo, da tudi nestrinjanje skrbnice po presoji sodišča ne daje podlage, da bi poseglo v ustavno zavarovane pravice zadržanega glede načina zdravljenja, s katerim soglaša. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS1, je razvidno stališče Ustavnega sodišča, da skrbi, ki ju po izrecni zakonski opredelitvi zakoniti zastopnik oziroma skrbnik izvršuje za osebo svojega varovanca (207. člen ZZZDR), ni mogoče razumeti tako, da obsega tudi odločanje o odvzemu njegove svobode za potrebe zdravljenja oziroma socialno varstvene oskrbe. Odvzem prostosti je tako pomembna vrednota in mora biti posledica odločitve v poštenem postopku. Takšen pošten postopek pa je zagotovilo sodišče prve stopnje, po tem, ko je na podlagi določb ZDZdr izvedlo narok in obisk v ... dne 28. 8. 2019 (prvi odstavek 62. člena ZDZdr). Na tem naroku je sodišče prve stopnje vpogledalo v izjavo zakonitega zastopnika, pridobilo je izjavo zadržane osebe, ki je izjavil, da je pripravljen ostati na zdravljenju pod posebnim nadzorom in je podpisal soglasja k zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v ... . Sodišče prve stopnje je takšno izjavo dalo v presojo izvedencu psihiatrične stroke, ki je pregledal zdravstveno dokumentacijo, nato pa je potrdil, da je izjava zadržanega kljub diagnozi organski psihosindrom in odvisnost od psihoaktivnih substanc ter v celoti odvzete poslovne sposobnosti, izraz njegove svobodne volje oziroma je sposoben razumeti pomen podpisane izjave glede zdravljenja, to pa je ugotovilo tudi sodišče samo. Tako ne držijo pritožbene trditve pritožnice, češ da je sodišče prve stopnje breme odgovornosti za odločitev v celoti preložila na nasprotnega udeleženca. Po določbi 43. člena ZDZdr, po prejemu predloga sodišče odredi, da osebo pregleda izvedenec psihiatrične stroke in poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju (tako odločitev ni sprejeta zgolj na podlagi izjave zadržane osebe). Po določbi drugega odstavka 46. člena ZDZdr sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje. Tako je odločitev sodišče prve stopnje sprejelo tudi na podlagi te določbe in je s tem sodišče prevzelo breme odločitve v predmetni zadevi, vse na podlagi določbe četrtega odstavka 62. člena ZDZdr. Tako pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

7. Nadalje pritožnik v pritožbi opozarja na 37. člen Zakona o pacientovih pravicah, iz katerega izhaja, da soglasje za zdravljenje oseb, ki imajo zakonitega zastopnika, poda skrbnik. Mnenja je, da gre za lex specialis tako, da v primeru, ko je pacientu postavljen skrbnik, ne dopušča njegove privolitve v zdravljenje, zato tudi v predmetnem postopku sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti zgolj na izjavo nasprotnega udeleženca. Tudi te pritožbene navedbe niso utemeljene, kajti na podlagi določbe tretjega odstavka 1. člena ZDZdr se ne glede na določbe tega zakona, le v primeru kršitev pravic osebe kot uporabnika pri izvajalcih oziroma izvajalkah zdravstvene dejavnosti, uporabijo določbe zakona, ki ureja pacientove pravice. Ker v konkretnem primeru iz izjave zadržane osebe ne izhaja, da bi s tem bile kršene njegove pravice kot pravice pacienta po določbah ZDZdr, je tako potrebno uporabiti to določbo ZDZdr, ki govori le o subsidiarni uporabi določb Zakona o pacientovih pravicah, v primeru njihovih kršitev, ki pa jih sodišče ni ugotovilo. Sicer pa je sodišče druge stopnje v tem sklepu že opozorilo na prej omenjeno odločbo Ustavnega sodišča RS.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, češ da pritožniku v nadaljevanju zaradi njegovega soglasja ne bo omogočeno ustrezno duševno zdravje, kajti sedaj zadržana oseba bo ostala na ustreznem psihiatričnem zdravljenju s privolitvijo v ... .

9. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje za odločitev o zadevi in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbo četrtega odstavka 62. člena ZDZdr, po katerem, če oseba ob obisku izjavi, da se z zadržanjem strinja in v sprejem pisno privoli, sodišče s sklepom postopek, ustavi. S tem je sodišče prve stopnje v tej zvezi tudi pravilno zapisalo, da tudi nestrinjanje skrbnice ne daje podlage, da bi sodišče poseglo v ustavno zavarovane pravice zadržanega glede načina zdravljenja, s katerim soglaša. Pri tem je še pripomniti, da je pooblaščenca zadržanega, to je njegova odvetnica soglašala s strokovnimi ugotovitvami in mnenjem izvedenca ter izraženim soglasjem samega zadržanega. Sodišče tako ni imelo zakonske osnove za vsebinsko odločanje o načinu zdravljenja, oziroma o tem, da se že uveden postopek za sprejem zadržane osebe pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih nadaljuje in je zato sprejelo pravilno materialno pravno odločitev.

10. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi 2. točke 365. člena ZPP, v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih udeleženci niso priglasili.

1 Št. odločbe U-I-294/12-20 z dne 10. 6. 2015, v kateri je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da se tretji stavek drugega odstavka in tretji stavek tretjega odstavka 74. člena ZDZdr, razveljavita.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia