Jedro

Upnik je dolžan v predlogu za nadaljevanje izvršbe proti delodajalcu natančno opredeliti višino dolžnikove obveznosti. Delodajalec odgovarja le za poravnavo tistih zneskov, ki niso bili odtegnjeni in izplačani po sklepu o izvršbi. Dolžnikov delodajalec je dolžan upniku posredovati podatke o dolžnikovi plači.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi je navedel, da so zmotne ugotovitve sodišča, da ni podlage, da bi se dolžnikovemu dolžniku naložilo plačilo celotnega zneska, kot je bilo to določeno v sklepu o izvršbi dolžniku. Opuščena odtegnitev je enaka upnikovi terjatvi kot je bila ugotovljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi zoper dolžnika. Absurdna je zahteva sodišča, da bi moral upnik zneskovno opredeljevati, katerih zneskov dolžnikov dolžnik ni odtegnil. Upnik ne more opravljati poizvedb o plači dolžnika in specificirati po mesecih, katerih zneskov dolžnikov dolžnik ni odtegnil, saj podatkov ne bi prejel, niti ZIZ upniku ne nalaga pridobivanja teh podatkov. Sodišče bi moralo samo določiti omejitev izvršbe proti dolžnikovemu dolžniku.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep, ker upnik v postavljenem roku ni dopolnil predloga za nadaljevanje izvršbe s podatki o višini zneskov, ki jih dolžnikov delodajalec ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Upnik je sodišču sporočil samo to, da dolžnikov delodajalec ni odtegnil natančno istih zneskov dolžniku, kot to izhaja iz sklepa o izvršbi zoper dolžnika. Navedel je tudi, da je v sklepu o izvršbi določena višina oz. znesek obveznosti, posledično pa tudi obveznost dolžnikovega dolžnika.

Po presoji sodišča druge stopnje te navedbe upnika ne zadoščajo za popolnost predloga za odgovornost delodajalca oz. dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi (1. odstavek 134. člena ZIZ). Nesporno gre pri tem za predlog, za katerega se uporablja določba o vsebini predloga za izvršbo, ki med drugim določa kot obvezno sestavino predloga za izvršbo poleg upnika, dolžnika, dolžnikove identifikacijske številke, izvršilnega naslova ali verodostojne listine, sredstva in predmeta izvršbe, tudi dolžnikovo obveznost (1. odstavek 40. člena ZIZ).

Dolžnikova obveznost mora biti natančno opredeljena. Delodajalec odgovarja le za poravnavo tistih zneskov, ki niso bili odtegnjeni in izplačani po sklepu o izvršbi. Tak znesek ne predstavlja vedno celotno izterjevano terjatev. Pri izvršbi na plačo namreč sodišče s sklepom o izvršbi zarubi le tisti del plače, na katero je mogoče seči z upoštevanjem omejitve izvršbe (102. člen ZIZ) in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačevati upniku denarni znesek, za katerega je dovolilo izvršbo (129. člen ZIZ). Možna je tudi situacija, v kateri bo terjatev upnika manjša od dela plače, na katero bo mogoče seči z izvršbo, in takrat bo seveda delodajalčeva obveznost enaka dolžnikovi. Navedeno pa ne velja v primeru, ko bo dolžnikova obveznost višja od dela plače, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Iz teh razlogov mora upnik za vsak primer posebej natančno določiti višino dolžnikove obveznosti.

V konkretnem primeru bi moral upnik po pozivu sodišča na dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca navesti, kolikšne zneske bi moral dolžnikov delodajalec odtegniti od plače od prejema sklepa o izvršbi do vložitve predloga po 134. členu ZIZ. Delodajalec, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi, je sicer odgovoren tudi za škodo, ki jo zaradi tega trpi upnik, vendar pa te njegove odškodninske odgovornosti (4. odstavek 134. člena ZIZ) ne gre enačiti z njegovo odgovornostjo zaradi neodtegnjenih in neizplačanih zneskov po sklepu o izvršbi.

Neutemeljene so pritožbene navedbe tudi v delu, ko upnik navaja, da ne more opravljati poizvedb o plači dolžnika in opravljati specifikacijo o neodtegnjenih zneskih po mesecih ter da bi moralo sodišče samo določiti omejitev izvršbe proti dolžnikovemu dolžniku. ZIZ izrecno res ne opredeljuje upnikove dolžnosti po pridobivanju teh podatkov ter dolžnosti delodajalcev po posredovanju podatkov o plačah njihovih delavcev na upnikove zahteve, opredeljuje pa dolžnost posredovanja osebnih podatkov upravljavcem podatkov ali zbirk podatkov (9. odstavek 40. člena ZIZ). Vsebino te določbe je potrebno uporabiti analogno tudi v obravnavanem primeru. ZIZ nalaga dolžnost posredovanja podatkov upnikom tudi organizacijam za plačilni promet, ki morajo sodišču in upniku nemudoma sporočiti zahtevane podatke (3. odstavek 140. člena ZIZ). Pojem upravljavec je zato potrebno obravnavati širše in sicer tako, da zajema tudi delodajalce.

Upravljavci podatkov ali zbirk podatkov so dolžni upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo posredovati osebne podatke ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov (9. in 10. odstavek 40. člena ZIZ). Upnik je s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi pridobil pravni interes, ki se zahteva za posredovanje osebnih podatkov na upnikovo zahtevo, zato mu je dolžnikov delodajalec tudi dolžan posredovati podatke o dolžnikovi plači .

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je od upnika zahtevalo dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca s podatki o višini zneskov, ki jih dolžnikov delodajalec ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, pri čemer je upnika tudi opozorilo na pravne posledice. Ker upnik predloga ni ustrezno dopolnil, ga je bilo potrebno zavreči, zato je njegova pritožba zoper sklep o zavrženju neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP). Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in je pravilno uporabilo materialno pravo, na kar pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).