Jedro

V obravnavanem primeru tožnik ni imel možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila v postopku, saj ga ni seznanila z okoliščinami, ki jih je navedel ZPZK Dob in ki so pomembne za odločitev, saj jih je upoštevala pri odločanju, zato je storjena bistvena kršitev pravil postopka, saj gre za ključne okoliščine, ki vplivajo na odločitev. Zato je v posledici ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar ima lahko za posledico tudi napačno uporabo materialnega prava.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2363/2013 z dne 10. 4. 2014 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil prošnjo tožnika z dne 23. 8. 2013 za dodelitev redne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku in postopku mediacije zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper Zavarovalnico A. v zvezi s škodnim dogodkom z dne 22. 4. 2011. Tožena stranka se sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navaja določbe splošnih pravil odškodninskega prava, po katerih morajo biti za subjektivno odškodninsko odgovornost (odgovornost po načelu krivde - prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) kumulativno podani elementi civilnega delikta, nedopustno škodno ravnanje tožene stranke, nastala škoda, vzročna zveza med tem dopustnim ravnanjem ter nastalo škodo in odgovornost povzročitelja škode, ki jih mora dokazovati oškodovanec, razen odgovornosti, ki se je mora skladno z načelom o obrnjenem dokaznem bremenu razbremeniti povzročitelj škode. Navaja 179. člen OZ, ki ga citira. Tožena stranka je poleg prošnje in tožbe tožnika zaradi plačila odškodnine, dopisa in dopolnitve vloge ter drugih dokumentov v zvezi s škodnim dogodkom ugotovila, da se je tožnik telesno poškodoval v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob. V tamkajšnjem WC prostoru naj bi mu na mokrih in spolzkih tleh spodrsnilo, tako da se je pri padcu z glavo udaril v polico, in se telesno poškodoval. Tožena stranka je zaprosila ZPKZ Dob za pojasnitev okoliščin primera. Prejela je dopis 5. 3. 2014, ki ga v točki 10 izpodbijane odločbe povzema in navaja, da se je tožnik nedvomno poškodoval in mu je škoda nastala, vendar pa ni dokazal elemente civilnega delikta. Sklepno ugotavlja, da niso podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, zato je dodelitev BPP v tej zadevi nesmiselna na pravni podlagi 24. člena ZBPP. Ob neobstoju vsebinskega pogoja ni bilo potrebno presojati obstoja finančnega pogoja za dodelitev BPP.

Tožnik je vložil tožbo, v kateri navaja bistveno kršitev pravil postopka, nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in kršitev materialnega predpisa. Toženi stranki očita, da je na podlagi dopisa 5. 3. 2014 ZPKZ Dob odločila o zadevi, ne da bi listino vročila tožniku, zato ni imel možnosti podati svojih navedb. Mimo zakonske podlage pa je tudi meritorno presojala o sporu, ki teče med tožnikom in zavarovalnico A. pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani IP 2062/2013. Izrekla se je o obstoju in utemeljenosti elementov odškodninske odgovornosti tožene stranke. V postopku izdaje izpodbijane odločbe se kontradiktorni dokazni postopek ni izvedel. Tožena stranka je sama vpogledala v listino, ki jo je pridobila od ZPKZ Dob, ne da bi tožniku omogočila, da se o listini izjavi. Nesprejemljiv je zaključek tožene stranke pod točko 11 obrazložitve, da se polica nahaja v WC prostoru, ki je fizično ločen od kopalnice, kjer je voda. Zato tla v tem prostoru niso mokra in spolzka in ne predstavljajo nevarnosti. Organ za BPP ni pristojen ugotavljati dejanskega stanja, ki je predmet obravnave v pravdni zadevi. Nesprejemljivo je tudi, da tožena stranka navaja, da je pravosodni policist pri obsojencu opazil opotekajočo hojo. Tožena stranka dokaznega postopka v tej zvezi ni upravičena voditi in ga dejansko ni vodila. Prav okoliščina, da je pravosodni policist opazil zdravstvene težave tožnika, pa je zanemaril dolžno skrbnost zagotoviti mu ustrezno in pravočasno mu zdravstveno pomoč, potrjuje dosedanje navajanje tožnika v pravdnem postopku. Kršena je pravica tožnika do izjave in načelo kontradiktornosti postopka. Tožena stranka mora, če je razlog neizpolnjevanje pogoja 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva v nesorazmerju z dejanskim stanjem oz. v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V konkretni zadevi to ni izkazano. Pod točko 3 tožbe navaja konkretne okoliščine dejanskega stanja v zvezi s škodnim dogodkom in okoliščinami. Tožnik se ni mogel niti izjasniti o fotografijah, ki so bile priložene dopisu ZPKZ 5. 3. 2014. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ali nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Gre za dva pogoja, objektivnega in subjektivnega, ki morata biti kumulativno izpolnjena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavani zadevi je tožena stranka na navedeni pravni podlagi zavrnila tožnikovo zahtevo za dodelitev BPP, ker je glede na dejansko stanje, ki ga je ugotavljala sama, ugotovila, da tožnik ni dokazal elementov civilnega delikta oz. ni dokazal nedopustno škodno ravnanje tožene stranke in vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem ter nastalo škodo in odgovornost povzročitelja škode. Tako kot pravilno navaja tožnik je do te odločitve tožena stranka prišla na način, da je dobila pojasnitev okoliščin primera s strani ZPKZ Dob z dopisom 5. 3. 2014. Okoliščine pa je upoštevala pri svoji odločitvi, ne da bi z njimi seznanila tožnika in mu dala možnost, da se o njih izjasni. S tem je storila bistvena kršitev pravil postopka. Tožena stranka ni upoštevana pravil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerih postopa pristojni organ za BPP (drugi odstavek 34. člena ZBPP), če ZBPP ne določa drugače. Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP zahteva, da preden se izda odločba, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Ker v obravnavanem primeru tožnik ni imel možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila v postopku, saj ga ni seznanila z okoliščinami, ki jih je navedel ZPZK Dob in ki so pomembne za odločitev, saj jih je upoštevala pri odločanju, je storjena bistvena kršitev pravil postopka, saj gre za ključne okoliščine, ki vplivajo na odločitev. Zato je v posledici ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar ima lahko za posledico tudi napačno uporabo materialnega prava.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, jo je sodišče na podlagi tretje alineje prvega odstavka 63. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo na podlagi tretjega odstavka tega člena ZUS-1, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača toženec. Po 3. členu Pravilnika, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar skupaj povečano z 22 % DDV znaša 347,70 EUR.