Jedro

Otrokove potrebe so po določbi 79. čl. ZZZDR poleg zmožnosti staršev bistven element za določitev preživnine. Določitev preživnine zgolj na podlagi podatkov o dohodkih staršev brez jasnega stališča o obsegu potreb otroka, materialno pravno ni pravilna.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

S sodbo prve stopnje je bila razvezana zakonska zveza med tožnico in tožencem, mladoletna hči je bila dodeljena v vzgojo in oskrbo materi, tožencu pa je bila naložena preživnina v znesku 15.000,00 Sit mesečno od 1.5.1993 dalje. V zvezi z odločitvijo o preživnini je sodišče ugotovilo, da imata pravdni stranki približno enake dohodke in da je preživnina v znesku 15.000,00 Sit mesečno glede na splošno znane potrebe za otroke take starosti, kot je hči strank, in glede na tožničine podatke o izdatkih za vzdrževanje hčerke, primerna.

Sodišče druge stopnje je ugodilo toženčevi pritožbi in je preživnino znižalo na 10.000,00 Sit mesečno, kolikor je toženec v pritožbi navedel kot primerno. Zavzelo je stališče, da je tožeča stranka potrebe hčere prikazala v pretirani višini, pri čemer je štelo za vprašljive izdatke za kino, revije, kasete, kozmetiko in podobno. Podvomilo je tudi v realnost drugih postavk, kot na primer 9.000,00 Sit mesečno za obleko in obutev. V celoti je štelo prisojeno odškodnino kot pretirano glede na možnosti staršev in potrebe otroka. Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbo druge stopnje in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo odločanje, oziroma, da spremeni to sodbo, zavrne pritožbo tožene stranke in potrdi sodbo prve stopnje. Sodbi druge stopnje očita, da je dejstva ugotovilo drugače, kot sodba prve stopnje, kar pomeni, da je samo izvajalo dokaze. Sicer pa meni, da mora biti zagotovljen otroku enak standard, kot ga je imel do razveze zakonske zveze staršev. Tožeča stranka sama v svoji vlogi predlaga, da se upošteva celoletni dohodek staršev, kar je bolj realno kot so mesečni dohodki za krajše obdobje. Zlasti pa opozarja, da uveljavljana preživnina ne krije niti nujnih stroškov, tako da stroški za manj pomembne stvari, ki jih navaja sodba druge stopnje, s tožbenim zahtevkom sploh niso zajeti. Pojasnjuje, da se stroški za obleko in obutev nanašajo na celo leto in so razdeljeni na mesece, kar pa ne pomeni, da gre vsak mesec za enake izdatke. Opozarja še na stroške izobraževanja glede na to, da hodi hčerka v gimnazijo.

Toženec na revizijo ni odgovoril in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija je utemeljena.

Sodba druge stopnje upošteva toženčevo pritožbeno navedbo, da ima njegov osebni dohodek trend zmanjševanja, čeprav v sodbi prve stopnje te ugotovitve ni. Poročilo toženčevega delodajalca takega trenda ne prikazuje, saj je zadnje navedeni osebni dohodek za september 1993 najvišji v celem prikazanem obdobju. Glede na to je utemeljen revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje na novo ugotovilo dejansko stanje, čeprav niso bili za to izpolnjeni pogoji po 1. in 2. točki 370. čl. ZPP. Vendar pa je bistvena pomanjkljivost izpodbijane sodbe v tem, da ni zavzelo nobenega stališča o obsegu preživninskih potreb hčerke pravdnih strank. Otrokove potrebe so po določbi 79. čl. ZZZDR poleg zmožnosti staršev bistven element za določitev preživnine. Da bi bilo mogoče preživnino pravilno določiti, je treba ugotoviti oboje: znesek preživninskih potreb in premoženjske razmere staršev, od katerih je odvisna njihova zmožnost prispevati k preživljanju otroka. Določitev preživnine zgolj na podlagi podatkov o dohodkih staršev brez jasnega stališča o obsegu potreb otroka, materialno pravno ni pravilna. Pri delovno sposobnih in zaposlenih starših mora preživnina zadoščati za osnovne preživninske potrebe otroka. Nadaljnji stroški za zagotavljanje življenskega standarda nad tem nivojem pa so v odvisnosti od večjih možnosti staršev, pri čemer praviloma drži revizijsko stališče tožeče stranke, da razveza zakonske zveze ne bi smela povzročiti padca življenjske ravni otroka. Glede na navedeno je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Preživnina je bila določena, ne da bi bilo ugotovljeno, kateri izdatki za preživljanje hčerke pravdnih strank so nujni in koliko znašajo, katerih izdatkov pa glede na dohodke staršev ni mogoče upoštevati. Za pravilno uporabo določbe 79. čl. ZZZDR so te ugotovitve potrebne. Izkustvena ocena preživninskih stroškov brez upoštevanja posebnosti vsakega primera posebej ne zadostuje. Zato bo treba pri ponovnem odločanju določno ugotoviti, kateri izdatki po namenu in višini so tisti, ki opredeljujejo otrokove potrebe v smislu določbe 79. čl. ZZZDR. Na podlagi teh ugotovitev bo mogoče zavzeti stališče, za katere izdatke mora preživnina zadostovati in kateri izdatki niso nujni ter jih starši glede na svoje dohodke niso dolžni trpeti.

Odločitev revizijskega sodišča temelji na 2. odst. 395. čl. ZPP.

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP.