- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep I R 168/2020
ECLI:SI:VSRS:2020:I.R.168.2020 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Okrožno sodišče v Celju ima prav, ko trdi, da v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor. Obe stranki sta namreč društvi, to pa ni organizacijska oblika, na katero bi 481. in 482. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) navezoval uporabo pravil v gospodarskih sporih ter s tem pristojnost okrožnega sodišča. Prav tako ni podana tudi nobena navezna okoliščina iz 483. člena ZPP.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.
Obrazložitev
1. Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino, je po ugovoru dolžnika (sedaj toženca) s sklepom 0000VL 53858/2020 razveljavilo sklep o izvršbi ter v 2. točki odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Celju.
2. Okrožno sodišče v Celju je Vrhovnemu sodišču predložilo spor o pristojnosti. Meni namreč, da za sojenje v tej zadevi ni pristojno, ker ne gre za gospodarski spor. Obe stranki sta društvi, gre pa za denarni zahtevek, ki ne presega mejne vrednosti za pristojnost okrožnega sodišča. 3. Za sojenje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.
4. Okrožno sodišče v Celju ima prav, ko trdi, da v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor. Obe stranki sta namreč društvi, to pa ni organizacijska oblika, na katero bi 481. in 482. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) navezoval uporabo pravil v gospodarskih sporih ter s tem pristojnost okrožnega sodišča. Prav tako ni podana tudi nobena navezna okoliščina iz 483. člena ZPP.
5. Čim je tako, je treba uporabiti splošna pravila Zakona o pravdnem postopku. To pomeni, da je za razmejitev pristojnosti med okrožnim in okrajnim sodiščem odločilna vrednost spornega predmeta. Ta v obravnavnem primeru znaša 3.009,84 EUR, kar ne presega mejne vrednosti iz prvega odstavka 30. člena ZPP. Za odločanje je torej pristojno okrajno sodišče. Glede na splošno krajevno pristojnost po sedežu tožene stranke je to Okrajno sodišče v Žalcu (48. člen ZPP).
6. Vrhovno sodišče je na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 25. člena ZPP zato odločilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.