Jedro

Kljub nizki predpisani kazni in nizki premoženjski škodi v posameznem primeru tatvine na škodo iste družbe, ni mogoče govoriti o dejanju majhnega pomena, če gre za obdolženko, ki kazniva dejanja na škodo istega oškodovanca (na ravni utemeljenega suma) vztrajno ponavlja.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Velenju na podlagi 437. člena in 5. točke prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca A., d. o. o., vložen zoper obdolženo B. B., tj. v zvezi z dejanjem, opisanim pod točko 1 obtožnega predloga (domnevno izvršenim dne 28. 12. 2023 v Velenju). V zvezi z dejanjem, opisanim pod točko 2 obtožnega predloga (domnevno izvršenim dne 16. 6. 2021 v Litiji), se je pravilno izreklo za krajevno nepristojno, tj. iz razlogov, ki jim višje sodišče pritrjuje v ločenem sklepu ter se nanje v izogib ponavljanju tukaj sklicuje.

2.Zoper sklep o (delnem) zavrženju obtožnega predloga se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, kot je uvodoma navedel, "v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov". Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v nadaljnje obravnavanje Okrajnemu sodišču v Velenju.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je presodilo, da so za zavrženje obtožnega predloga podani pogoji iz 5. točke prvega odstavka 277. člena ZKP; v ključnem, da gre pri dejanju, očitanem obdolženki, za t. i. dejanje majhnega pomena, ki je nesorazmerno posledicam, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Zapisalo je, da je bila obdolženka zalotena takoj po storitvi dejanja, da je bila vrednost odtujenih stvari skupaj (le) 49,12 EUR, da gre za privilegirano obliko kaznivega dejanja tatvine (po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1) z nizko predpisano kaznijo, da je nekaj artiklov plačala, ostalih pa ne, da so škodljive posledice za trgovino neznatne ter da je obdolženka brez zaposlitve in v socialni stiski.

5.Ob pritrditvi pritožbenim izvajanjem v tej smeri pritožbeno sodišče ne sprejema naziranja prvega sodišča, da je v konkretnih okoliščinah obravnavanega primera moč prepoznati odločilna kriterija neznatne teže dejanja, zlasti pa nizke stopnje obdolženkine krivde, ki bi pretehtala nad posledicami, ki bi jih utegnil povzročiti kazenski pregon. Res gre pri obdolženki očitanem kaznivem dejanju za dejanje s predpisano zaporno kaznijo na ravni splošnega minimuma in nizkega posebnega maksimuma, vendar pritožba upravičeno opozarja na številne škodljive posledice (ki jih ni mogoče enačiti s pojmom prepovedane posledice), ki nastanejo v sferi oškodovane družbe zaradi izvrševanja prima facie neznatnih kaznivih dejanj, v kumulaciji pa kaznivih dejanj s pomembno škodno težo - gre za skupno vrednost odtujenega blaga na letni ravni v rangu deset tisoč in več EUR ter tudi za stroške varovanja v rangu več sto tisoč EUR. Tehtno je stališče pritožnika, da prispevek konkretnega storilca k nastanku škodljivih posledic ne more biti majhen oziroma neznaten, kolikor gre za storilca, ki kazniva dejanja na škodo iste družbe (očitno) ponavlja, tj. vsaj na ravni dokaznega standarda utemeljenosti suma, kot velja za predmetno procesno fazo. Na ta način pa, tj. ob relativiziranju pojma neznatne nevarnosti kaznivega dejanja, ne more biti izpolnjen niti kriterij, da bi govorili o nizki stopnji storilčeve (obdolženkine) krivde. Na ravni utemeljenosti suma je namreč izkazano, da naj bi obdolženka poleg očitanega ji kaznivega dejanja na škodo družbe A., d. o. o., izvršila še tri istovrstna kazniva dejanja (dne 16. 6. 2021 v poslovalnici v ... - priloga A6 ter dne 12. 8. 2019 in 21. 10. 2019 v poslovalnicah v... - prilogi A8 in A11), za kaznivo dejanje z dne 30. 5. 2023 pa je bila, kot pokažejo podatki elektronskega kazenskega vpisnika, celo obsojena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 35583/2024 z dne 3. 6. 2024, pravnomočno 31. 8. 2024. Vse navedeno zadošča za sklep, kot utemeljeno ugotavlja pritožnik, da pri obdolženki ne more biti podan kriterij nizke stopnje kazenske odgovornosti oziroma krivde, saj se nakazuje, da obdolženka trdno in odločeno (ter naklepno) ponavlja istovrstna kazniva dejanja zoper oškodovano družbo z enakim modus operandi, pri čemer je ne odvrne niti dejstvo, da je bila pri tatvinah večkrat zalotena. Naposled ima pritožba prav tudi v delu, ko navaja, da sodišče prve stopnje ne obrazloži podlage za zaključek, da je obdolženka brez zaposlitve in v socialni stiski. A tudi, če bi to držalo, gotovo ne gre za nekakšno bianko menico za izvrševanje kaznivih dejanj zoper oškodovano družbo ter zoper druge potencialne oškodovance, zaradi česar se presoja sodišča prve stopnje kaže kot zmotna.

6.Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo glede dejanja pod točko 1 obtožnega predloga vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

-------------------------------

1Zakaj naj bi v obdolženkino korist učinkovalo dejstvo, da je "kljub navzočnosti zaposlenih tvegala tatvino", iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati; kvečjemu gre za okoliščino, ki obdolženko obremenjuje.

2Kaznivih dejanj oziroma obsodb, ki so bile zaradi poteka časa že izbrisane iz kazenske evidence (82. člen KZ-1), seveda ni dopustno upoštevati.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 204, 204/1, 204/2 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 277, 277/1, 277/1-5, 437, 437/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.