Jedro

Sodišče v izvršilnem postopku ne preizkuša (ne)utemeljenosti terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če ji dolžnik nasprotuje, temveč le obrazloženost ugovora. Ugovor je obrazložen in s tem utemeljen, če dolžnika navajata obstoj obveznosti v drugačnem znesku kot upnika in za to tudi predlagata dokaze.

Izrek

Ugovoru se ugodi in se izpodbijani sklep o izvršbi razveljavi v drugi točki izreka.

O zahtevku in stroških postopka bo odločilo sodišče prve stopnje v pravdnem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dolžnikoma naložilo plačilo 1.946.472,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.9.1999 dalje ter dovolilo izvršbo s prodajo nepremičnin dolžnikov, in sicer na podlagi verodostojne listine, računa z dne 10.9.1999. Proti takšnemu sklepu sta dolžnika vložila ugovor. Navajata, da upniku ne dolgujeta navedene vsote. Iz kopije računa št. 2/99, ki jo prilagata, je razviden dolg v višini 12.320,00 DEM in ne v višini 1.777.600,00 SIT z obrestmi.

Upnik je na ugovor odgovoril in predlaga, naj ga sodišče zavrne. Navaja, da je podlaga obveznosti po predlogu za izvršbo posojilna pogodba z dne 30.4.1999. Medtem pa sta dolžnika predložila račun, ki se nanaša na posojilno pogodbo z dne 29.12.1998. Med strankami je bilo podpisanih več pogodb. V pogodbi z dne 30.4.1999 je določeno, da z njenim podpisom preneha veljavnost prejšnjih, da znaša dolg iz teh 15.500,00 DEM, dolžnika pa sta prejela še 2.100,00 DEM posojila. Upnik še dodaja, da je moral z dolžnikoma sklepati več posojilnih pogodb, ker ga je dolžnica ob sklenitvi prve ogoljufala, želel pa je doseči sporazumno ureditev razmerij.

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor dolžnikov za neobrazložen in s tem za neutemeljen ter ga je zato poslalo višjemu sodišču, da odloči o njem kot o pritožbi (6. odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98).

Ugovor je utemeljen.

Na podlagi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen. V njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se šteje kot neutemeljen. Na podlagi obrazloženega ugovora, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, pa sodišče razveljavi sklep o izvšrbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odstavek 62. člena ZIZ). Sodišče v izvršilnem postopku tako ne preizkuša (ne)utemeljenosti terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če ji dolžnik nasprotuje, temveč le obrazloženost ugovora. Glede tega pa se sodišče druge stopnje ne strinja s sodiščem prve stopnje, saj sodi, da je ugovor dolžnikov obrazložen.

Dolžnika navajata obstoj obveznosti v drugačnem znesku in drugi valuti kot upnik in sta za to tudi predložila listino (priloga B1). Šele po presoji njunih navedb in navedb upnika v odgovoru na ugovor ter po izvedbi dokazov bo mogoče presoditi, kakšna je njuna obveznost in ali je sklep o izvršbi potrebno razveljaviti tudi v 1. in 3. točki izreka ali pa bo ostal v celoti ali deloma v veljavi.

Sodišče druge stopnje je zato sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki izreka. Sodišče prve stopnje pa bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.