Jedro

V izpodbijanem sklepu ni navedeno, koliko točk je ocenjevalec tožnici namenil pri posameznem merilu, niti niso navedeni razlogi za te ocene, toženka se le sklicuje na prepise ocenjevalnih obrazcev. S tem pa ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti odločbe. Ta se skriva v tisti stopnji podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Sodišče namreč ne more preizkusiti, ali so razlogi odločitve očitno nerazumni, saj jih sploh ni. Te pomanjkljivosti toženka tudi ne more nadomestiti z navedbami v upravnem sporu. Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora navesti v obrazložitvi svoje odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, številka 303-1-66/2020/4 z dne 25. 5. 2021 se odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožničino vlogo, prispelo na Javni razpis Razvojno-raziskovalni projekti za odpravo posledic COVID-19 (1. točka izreka). Hkrati je ugotovila, da posebni stroški v postopku niso nastali (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je prvi ocenjevalec tožničino vlogo ocenil s 96, drugi ocenjevalec pa s 85 točkami. Končna ocena je tako 90,5 točke. Podrobnejša obrazložitev točkovanja je razvidna iz priloženih prepisov ocenjevalnih obrazcev. Toženka je pojasnila, da se v primeru enakega števila točk, če za vse ni zagotovljenega zadostnega sofinanciranja, izbere projekt, ki ima višjo realizirano dodano vrednost na zaposlenega pri prijavitelju v zadnjem potrjenem bilančnem obdobju. Ta vrednost znaša pri tožnici 24.030,91 EUR. Zadnja odobrena vloga iz kohezijskega sklada ... pa je dosegla skupno oceno 90,5 točke in ima v zadnjem potrjenem bilančnem obdobju realizirano dodano vrednost na zaposlenega 46.791,19 EUR. Glede na navedeno se tožnica ni uvrstila med prejemnike sredstev.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Z opisano odločitvijo se tožnica ne strinja. Poudarja, da bi sredstva prejela, če bi bila njena vloga ocenjena le z eno ali celo v povprečju pol točke več. Ocenjuje, da je iz seštevka točk obeh ocenjevalcev razvidno, da je razlika med njima precejšnja. Iz sodne prakse1 izhaja, da je pri javnih razpisih določeno polje proste presoje, odločitev pa mora biti utemeljena in pri tem upoštevana ključna dejstva. Tožnica tako ugovarja, da jo je drugi ocenjevalec pri prvem kriteriju prikrajšal pri treh podkriterijih, pri drugem kriteriju pa pri enem. Navaja, da ji pri kriteriju I. Kakovost projekta – 3. Ekološki prispevek niso bile priznane točke za omogočanje učinkovite rabe energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije in zmanjšanje količine odpadkov. Pri kriteriju _III. Poslovni učinki projekta – 2. Ocena nosilnega podjetja – 2.1. Že obstaja zaščita pridobljenih pravic intelektualne lastnine prijavitelja/nosilnega podjetja_ pa je ocenjevalec spregledal, da je blagovno znamko že zaščitila. Tožnica še dodaja, da namenoma izpostavlja le štiri primere, pri katerih ni bila ocenjena pravilno. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, vrne zadevo toženki v ponovni postopek in ji naloži povrnitev stroškov postopka.

3. V odgovoru na tožbo toženka pojasni, da je postopek vodila po Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju: ZPOP-1) in ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Trdi, da gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka. Oddaja vloge na javni razpis še ne pomeni, da bo prijavitelj s svojim projektom uspel, saj ne gre za pravico, ki bi mu bila vnaprej zagotovljena.2 Sodna praksa je v tovrstnih primerih zadržana. Razpisna dokumentacija je zavezujoče materialno pravo; to velja tudi za 5. točko, v kateri so določena merila in podmerila za ocenjevanje vlog. Usposobljeni zunanji strokovnjaki so vloge objektivno ocenjevali po vnaprej pripravljenih in javno objavljenih merilih in podmerilih. Vztraja še, da je bil obravnavani javni razpis izveden tudi po pravilih postopka. Sodišče se ne sme spuščati v presojo primernosti ocen strokovne komisije, če so te obrazložene z razumnimi razlogi.3 Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

**Odločanje po sodniku posamezniku**

4. Ker ne gre za zapleteno pravno in dejansko stanje, v zvezi z javnimi razpisi pa je sodna praksa ustaljena, je senat sklenil, da je podana predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1; sklep z dne 25. 8. 2022).

**K I. točki izreka**

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi se je tožnica prijavila na _Javni razpis Razvojno-raziskovalni projekti za odpravo posledic COVID-19._ Njegov namen je zagotoviti podjetjem in konzorcijem podjetij pomoč za raziskovalno-razvojno inovativne projekte ter projekte za vzpostavitev proizvodnih kapacitet, povezanih z omilitvijo posledic covida-19. 7. Toženka je tožničino vlogo, prispelo na ta javni razpis, zavrnila. V obrazložitvi je navedla, da je prvi ocenjevalec njeno vlogo ocenil s 96, drugi ocenjevalec pa s 85 točkami. Končna ocena tako znaša 90,5 točke. Podrobnejša obrazložitev točkovanja je razvidna iz priloženih prepisov ocenjevalnih obrazcev. Tožnica ugovarja, da bi morala biti toženkina odločitev utemeljena. Obenem navaja razloge, zakaj bi morala biti pri posameznem kriteriju ocenjena z višjim številom točk. 8. Sodišče uvodoma pritrjuje toženki, da gre v obravnavani zadevi za drugo javnopravno stvar po 4. členu ZUP.4 Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Da mora toženka pri pripravi razpisne dokumentacije upoštevati predpise, ki urejajo splošni upravni postopek, izhaja tudi iz prve povedi četrtega odstavka 23. člena ZPOP-1. Ker pa postopek javnega razpisa v tem primeru primarno ureja ZPOP-1, se pravila ZUP uporabljajo smiselno, a subsidiarno. Pri tem sodišče pripominja, da lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.5 Sodišče tehta le, ali je prišlo do napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava. Odločitev odpravi, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna.6

9. Smiselna uporaba določb ZUP zahteva, da mora biti odločba (ustrezno) obrazložena (tretji odstavek 210. člena ZUP). To pomeni, da mora vsebovati: (1) razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, (2) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto, (3) razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, (4) navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, (5) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo, ter (6) razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena ZUP).

10. Sodišče ugotavlja, da je toženka glede ocenjevanja tožničine vloge pojasnila zgolj, da jo je prvi ocenjevalec ocenil s 96, drugi ocenjevalec pa s 85 točkami; da končna ocena znaša 90,5 točke in da je podrobnejša obrazložitev točkovanja razvidna iz priloženih prepisov ocenjevalnih obrazcev. V izpodbijanem sklepu torej ni navedeno, koliko točk je ocenjevalec tožnici namenil pri posameznem merilu, niti niso navedeni razlogi za te ocene, toženka se le sklicuje na prepise ocenjevalnih obrazcev. S tem pa ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti odločbe. Ta se skriva v tisti stopnji podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Sodišče namreč ne more preizkusiti, ali so razlogi odločitve očitno nerazumni, saj jih sploh ni. Te pomanjkljivosti toženka tudi ne more nadomestiti z navedbami v upravnem sporu. Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora navesti v obrazložitvi svoje odločbe.7

11. Izpodbijani sklep je neobrazložen, zato ga sodišče ni moglo preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Sodišče je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odločitev odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (I. točka izreka). Slednja mora izdati nov upravni akt z ustrezno obrazložitvijo (prvi odstavek 214. člena ZUP) v 30 dneh od prejema te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Na koncu sodišče dodaja, da se zaradi pomanjkljive obrazložitve glede doseženega števila točk ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je dana razlaga očitno nerazumna.

13. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave po prvi alineji drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa je očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti po prvem odstavku 64. člena ZUS-1. V upravnem sporu tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K II. točki izreka**

14. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena po sodnici posameznici, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika; II. točka izreka). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).

1 Pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije II U 383/2018 z dne 9. 6. 2020. 2 Pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 437/2011 z dne 10. 1. 2012. 3 Pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije III U 20/2014 z dne 18. 12. 2014. 4 Štemberger, K.: Nekatera vprašanja smiselne uporabe Zakona o splošnem upravnem postopku v postopkih javnega razpisa za (so)financiranje iz javnih sredstev; Javna uprava, številka 3–4/2020, strani 92–93. 5 Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, točka 12. 6 Glej na primer sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 786/2017 z dne 30. 1. 2018 (točka 20) in v njej navedene sodbe. 7 Glej na primer sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije II U 237/2021 z dne 8. 12. 2021 (točka 11) in v njej navedene sodbe.