Jedro

Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da predloga za začetek postopka osebnega stečaja ni prejel oziroma, da se ne spomni, da bi mu sodišče vročilo poziv s predlogom. Smisel fikcije vročitve je namreč v tem, da se pisanje šteje za vročeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, čeprav ni bilo neposredno osebno vročeno naslovniku ali nadomestni osebi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nad dolžnikom začelo postopek osebnega stečaja, imenovalo upravitelja ter ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti.

2. Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pritožbo, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožnik sklep sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da ni prejel predloga za začetek stečajnega postopka, zaradi česar zoper njega ni mogel ugovarjati. Po pregledu podatkov v spisu višje sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe ne držijo. Sodišče prve stopnje je dolžniku 10.5.2023 (PD 7) poslalo poziv, s katerim ga je obvestilo, da je upnik Banka GmbH vložil predlog za začetek stečajnega postopka. Priložilo je upnikov predlog in listine ter poziv, da se dolžnik v 15 dneh po prejemu poziva izreče o upnikovem predlogu. Dolžnik je bil tudi poučen, da lahko vloži ugovor z vsebino po drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP. Kot izhaja iz vročilnice (priloga 8 pri PD 7) v spisu, osebna vročitev sodnega pisma dolžniku ni bila možna, zato je vročevalec 12.5.2023 v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker naslovnik pisma ni dvignil v 15 dneh, odkar mu je bilo obvestilo puščeno, mu je bilo sodno pisanje 29.5.2023 puščeno v hišnem predalčniku.

4. Dodatek k vročilnici, ki ga je pri fikciji vročitve šteti kot sestavni del vročilnice, je izpolnjen v celoti, torej v vseh postavkah, v katerih jih je vročevalec dolžan izpolniti. Pravilno izpolnjeno obvestilo (vročilnica) kot javna listina dokazuje, da je bila vročitev poziva dolžniku skupaj z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka in listinami, opravljena pravilno (prim. 142. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPIPP). Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, vendar pritožnik v zvezi s tem ne navaja ničesar. Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da predloga za začetek postopka osebnega stečaja ni prejel oziroma, da se ne spomni, da bi mu sodišče vročilo poziv s predlogom. Smisel fikcije vročitve je namreč v tem, da se pisanje šteje za vročeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, čeprav ni bilo neposredno osebno vročeno naslovniku ali nadomestni osebi.

5. Po določbi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP velja – v kolikor dolžnik v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek postopka ne ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ne vloži zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Glede na to, da dolžnik v 15 dneh od prejema predloga za začetek postopka ni izjavil ničesar, se domneva, da je insolventen, zato je sodišče prve stopnje izdalo sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP). Dolžnik domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, s pritožbo ne more izpodbijati, zato višje sodišče ne more upoštevati njegovih pritožbenih navedb in dokazov, s katerimi izpodbija to domnevo.

6. Dolžnik s pritožbenimi razlogi glede na navedeno ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.