20. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Romana Kolarja iz Ljubljane in mladoletnega Romana Kolarja iz Ljubljane, ki ga zastopa Roman Kolar iz Ljubljane, na seji dne 20. septembra 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04, 40/04 – ur.p.b., 17/06, 44/06 – ur.p.b. in 69/06) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika vlagata pobudo za oceno ustavnosti dvajsetega a) poglavja, ki ureja izvršbo v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki. Navajata, da mati na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bil mladoletni pobudnik njej dodeljen v varstvo in vzgojo, vodi izvršilni postopek za njegovo izročitev, oče (prvi pobudnik) pa je vložil tožbo za predodelitev otroka in predlagal izdajo začasne odredbe, po kateri bi otrok do odločitve ostal pri njem. Ker sodišče ne o začasni odredbi ne o tožbenem zahtevku še ni odločilo, želita doseči odlog izvršbe. Trdita, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dopušča možnost odloga izvršbe le pri izvršitvi odločbe o osebnih stikih (238.f člen), ne pa tudi pri izvršitvi odločbe o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev (238.d in 238.e člen), zato niti onadva niti sodišče nimajo na voljo pravnih sredstev in pravne podlage, da se izvršba v obravnavanem primeru ne opravi ali odloži. Takšna ureditev naj bi bila v neskladju s 25. in 56. členom Ustave, s Konvencijo o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP) in z Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS št. 86/99, MP, št. 26/99 – EKUOP).

2.Vlada meni, da dvajseto a) poglavje ni v neskladju s 25. in 56. členom Ustave. Veljavna ureditev tistemu od staršev, ki mu otrok ni bil dodeljen v varstvo in vzgojo, omogoča, da vloži tožbo za predodelitev otroka in v tem postopku tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Dejstvo dolgotrajnosti postopkov po mnenju Vlade ne zadošča za sklep o neustavnosti izpodbijane ureditve. Vlada dodaja, da postopka izvršbe odločbe o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo in izvršbe odločbe o osebnih stikih medsebojno nista primerljiva, zato je upravičena uporaba različnih institutov v enem in drugem postopku.

B.

3.Pobudnika izpodbijata določbe ZIZ, ki urejajo postopka izvršbe odločb o varstvu in vzgoji otroka in odločb o osebnih stikih. Ne strinjata se z ureditvijo, po kateri je odlog izvršbe izrecno predviden le v postopku izvršbe odločbe o osebnih stikih (peti in šesti odstavek 238.f člena ZIZ[1], ne pa tudi v postopku izvršbe odločbe o varstvu in vzgoji otroka (členi 238.a do 238.e ZIZ). Zatrjujeta, da jima takšna ureditev ne daje učinkovitega mehanizma, s katerim bi lahko dosegla, da mladoletni pobudnik do pravnomočne odločitve sodišča v postopku za predodelitev otroka ostane v varstvu in vzgoji pri prvem pobudniku, kar bi bilo po njunem prepričanju tudi v otrokovo največjo korist.

4.Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti. Zato je odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, mogoče dovoliti le izjemoma.[2] Kdaj lahko sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo, ZIZ določa v 71. členu. Sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku v devetih taksativno naštetih primerih (prvi odstavek 71. člena ZIZ). Sodišče sme na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat (drugi odstavek 71. člena ZIZ).

5.Pobudnik zmotno meni, da mu veljavna ureditev ne daje možnosti predlagati in doseči odloga izvršbe. Ker ZIZ v členih od 238.a do 238.e, ki urejajo izvršbo odločb o varstvu in vzgoji otroka in odločb o osebnih stikih, ne izključuje možnosti odloga izvršbe po splošnih določbah, lahko sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo po drugem odstavku 71. člena ZIZ, če ugotovi, da za odlog izvršbe obstajajo posebno upravičeni razlogi. Te razloge pa mora navajati in izkazati dolžnik, ki odlog izvršbe predlaga. Iz listin, ki sta jih pobudnika priložila pobudi, med drugim izhaja, da je pobudnik v izvršilnem postopku celo že predlagal odlog izvršbe. Prvi predlog je sodišče zavrnilo, vendar ne iz razloga, ker zakon odloga izvršbe ne bi predvideval, temveč zato, ker pobudnik po mnenju sodišča ni zatrjeval in izkazal posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe. O ponovnem predlogu za odlog izvršbe pa sodišče še ni odločilo. Zato je neutemeljen očitek pobudnikov, da na podlagi veljavne zakonodaje ne moreta doseči odloga izvršbe. Samo dejstvo dolgotrajnosti postopkov pa ne zadošča za sklep o neustavnosti izpodbijane ureditve. Ustavno sodišče je zato pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opombi:

Peti in šesti odstavek 238.f člena ZIZ se glasita:

"Če sodišče ugotovi, da otrok nasprotuje stikom s staršem, ki je upravičen do stikov in če oceni, da izvršba ne bi bila v skladu z varstvom interesov otroka, lahko na predlog določenih oseb izvršbo odloži za čas največ treh mesecev. Izvršbo lahko sodišče odloži tudi v primeru, če je pred pristojnim organom sprožen postopek za spremembo odločbe o osebnih stikih in če ugotovi, da bi bila oprava izvršbe v nasprotju z varstvom koristmi otroka."

[2]A. Galič, M. Jan, H. Jenull: Zakon o izvršbi in zavarovanju, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 241.