Jedro

Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v skladu z ustaljeno sodno prakso nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva, saj stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno o kakovosti izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti (npr. očitki o pomanjkljivostih izvedenskega mnenja) spadajo namreč v sklop dokazne ocene (po 8. členu ZPP), ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu za psihiatrijo doc. dr. A. A. priznalo nagrado v znesku 393,80 EUR (I. točka izreka), od odmerjene nagrade v bruto znesku, zmanjšane za normirane stroške v višini 10 % (354,42 EUR), odmerilo 0,53% za prispevek za poškodbe pri delu v znesku 1,88 EUR in 8,85% prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 31,37 EUR, tako da znaša bruto nagrada 387,67 EUR (II. točka izreka), v III. točki izreka pa je finančno-računkovodski službi naložilo, na kakšen način naj izvrši plačilo izvedenca.

2.Zoper citirani sklep se pravočasno pritožujeta toženi stranki (v nadaljevanju toženca). Sklep izpodbijata v celoti iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev priglašene nagrade izvedenca. Opozarjata, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, na podlagi česa sodišče prve stopnje šteje, da je izvedenec izvedensko delo z ustnim zaslišanjem dopolnil. Toženca sta namreč na pisno izvedensko mnenje podala pripombe in zaradi utemeljenosti dvoma o pravilnosti podanega mnenja skladno s tretjim odstavkom 254. člena ZPP predlagala drugega izvedenca. Kljub temu je sodišče prve stopnje izvedenca zaslišalo, vendar izvedenec na zaslišanju na glavni obravnavi ni dopolnil svojega izvedenskega mnenja v smeri podanih pripomb tožencev, s katerimi ga je sodišče prve stopnje predhodno seznanilo, prav tako ni odgovoril na ključna vprašanja, temveč se je vprašanjem izogibal. Sam je potrdi, da ni vpogledal v vso medicinsko dokumentacijo Onkološkega instituta pok. B. B. Odgovoril ni niti na vprašanje glede kognitivnih sposobnosti pokojnega v času podpisovanja sporne pogodbe. Zanemaril je zapis v ambulantnem kartonu pokojnega, da je bila ob pregledu ugotovljena odvisnost od alkohola. Izvedenec je podal mnenje, da vinjenost ne pomeni stanja, ko bi lahko govorili o zmanjšan prištevnosti opitega. Takšno mnenje pa odstopa od splošno znanega stališča in mnenje izvedencev. Zato toženca ne sprejemata niti ustne dopolnitve izvedenskega mnenja. Ker izvedenec svojega dela ni opravil, ni upravičen do nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje. Pritožbene stroške sicer pavšalno priglašata, vendar jih ne konkretizirata.

3.Izvedenec se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša.

4.V obravnavani zadevi gre za pritožbo zoper sklep o stroških in nagradi izvedenca v skupnem znesku 387,67 EUR, zato je o pritožbi na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s 7. alinejo drugega odstavka istega člena odločal sodnik posameznik.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

7.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep nezakonit, arbitraren, nerazumljiv in brez razlogov, ter da izvedenec svojega mnenja ni dopolnil, zaradi česar ni pogojev za plačilo nagrade in stroškov izvedencu.

9.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o priglašeni nagradi izvedenca za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja. Materialnopravno podlago za odločanje o tej zahtevi predstavlja določba prvega odstavka 249. člena ZPP, v skladu s katero pridobi izvedenec pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, torej, ko odgovori na vsa vprašanja, ki mu jih je v dokaznem postopku zastavilo sodišče. Višino in način vrednotenja za odmero nagrade za delo izvedencev ureja Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik), na katerega se izpodbijani sklep pravilno sklicuje.

10.Pregled spisa pokaže, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izvedencu posredovalo pripombe tožencev na pisno izvedensko mnenje in ga povabilo na narok, da ustno dopolni izvedensko mnenje. Izvedenec je na narok za glavno obravnavo 20. 6. 2024 pristopil in na zaslišanju, ki je trajalo od 11.00 do 12.16 ure, odgovoril na predhodno podane pripombe tožene stranke na njegovo pisno mnenje in na druga vprašanja, ki sta jih zastavljali stranki in sodišče (kot je razvidno iz zapisnika in prepisa zvočnega snemanja zaslišanja izvedenca naroka 20. 6. 2024). To pomeni, da je izvedenec svoje delo opravil, zato je upravičen do nagrade za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja.

11.Prav tako so neutemeljena pritožbena izvajanja tožencev, da izvedenec ni upravičen do nagrade za dopolnitev ustnega podajanja mnenja, ker njegovega mnenja ne sprejemata. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v skladu z ustaljeno sodno prakso nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva, saj stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno o kakovosti izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti (npr. očitki o pomanjkljivostih izvedenskega mnenja) spadajo namreč v sklop dokazne ocene (po 8. členu ZPP), ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.

12.Pritožba višine priznane nagrade in stroškov izvedencu ne graja, sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da je bila odmera zakonita, kot je razvidno iz 2. in 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.

13.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14.Odločitev o pritožbeno stroških je odpadla, ker jih izvedenec ni priglasil, toženca pa sta jih zgolj pavšalno zahtevala, vendar jih nista konkretizirala.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 254, 254/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.