Jedro

Tožena stranka navaja, da izostanka ni mogla opravičiti zaradi hudih zdravstvenih težav in da je upravičeno izostala z naroka. Tovrstne pritožbene navedbe ne predstavljajo pritožbenega razloga zoper sodbo na podlagi pripoznave, saj tožena stranka zatrjuje okoliščine na svoji strani in ne napake sodišča. Takšne trditve tožene stranke so lahko predmet predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna tožeči stranki plačati znesek 900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 371,60 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). S sklepom z dne 3. 2. 2016 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke z dne 2. 2. 2016 za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožena stranka. V pritožbi zoper sodbo navaja, da je ta nepravilna in nezakonita. Tožena stranka je zahtevala izvedbo naroka, kar v obrazložitvi sodbe priznava tudi sodišče. Naroka, ki je bil razpisan za dne 8. 1. 2016, se tožena stranka resnično ni udeležila, niti svojega izostanka ni mogla pravočasno opravičiti, ker je imela v spornem časovnem obdobju hude zdravstvene težave. Imela je med drugim hude operativne posege, njeno življenje je bilo ogroženo. Zaradi zdravstvenih težav se tožena stranka že nekaj časa zdravi in je tudi bolniško odsotna. V bolniškem staležu je od 5. 10. 2015 dalje. Angažirala je izvedenca A. A., ki je izdelal izvedeniško mnenje z dne 21. 12. 2015, iz katerega jasno izhaja, da se tožena stranka v kritičnem obdobju ni bila sposobna udeleževati obravnav na sodišču. Zdravstvene težave tožene stranke še vedno niso zaključene in še vedno trajajo, zato niso podani zakonski pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. V pritožbi zoper sklep tožena stranka navaja, da je bila od 5. 10. 2015 v bolniškem staležu. Želela je pristopiti na narok, ki ga je sodišče razpisalo za dne 8. 1. 2016, saj je izvedbo naroka sama predlagala. Zdravstveno stanje v kritičnem obdobju, torej tudi na dan 8. 1. 2016 je bilo takšno, da toženi stranki ni omogočalo niti udeležbe na naroku niti pošiljanja opravičila sodišču. Nezmožnost pristopa na narok in/ali opravičila izostanka je bila nenadna, saj je pri vrsti bolezni, za katero trpi tožena stranka, značilno, da se zdravstveno stanje hitro spreminja in ni vsak dan enako. Tožena stranka je čakala do zadnjega trenutka, nato je nenadoma prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ki ji je udeležbo na naroku onemogočilo. Tožena stranka ni bila sposobna naslovnemu sodišču posredovati niti opravičila za svoj izostanek. Sodišče se do navedb tožene stranke, da izostanka ni mogla opravičiti, ni opredelilo. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je bilo priloženo izvedensko mnenje, ki je bilo resnično izdelano dne 21. 12. 2015, torej pred razpisanim narokom. Ne glede na navedeno pa ni mogoče zaključiti, da zdravstvene težave tožene stranke na dan 8. 1. 2016 ne bi več obstajale. Tak zaključek je izpodbit tudi z odločbo ZZZS z dne 11. 12. 2015, iz katere izhaja, da je tožena stranka v bolniškem staležu do 15. 1. 2016. Do te listine se sodišče v sklepu ni opredelilo, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Jasno je, da predlog ni bil vložen iz očitno neupravičenih razlogov. Slabo zdravstveno stanje tožene stranke ne more biti že vnaprej očitno neupravičen razlog za morebitno ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče bi moralo razpisati narok in razčistiti resnično dejansko stanje. Zaradi neizvedbe naroka je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi, podrejeno, da zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Tožeča stranka v odgovorih na pritožbi tema nasprotuje in predlaga njuno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep:

5. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, potem ko je ugotovilo, da je bil predlog vložen iz očitno neupravičenih razlogov, saj je bil nesklepčen in v njem niso bila navedena vsa pravno relevantna dejstva. Tudi, če bi se izkazala navedba tožene stranke o obstoju bolezni za resnično, tožena stranka ni podala trditev, da je bila ta bolezen nepredvidljiva oziroma nenadna, kar naj bi ji preprečilo udeležbo na naroku oziroma pravočasno opravičilo odsotnosti z naroka. Vse navedbe v pritožbi, s katerimi tožena stranka pojasnjuje, kako je do poslabšanja njenega zdravstvenega prišlo nenadoma, so podane prepozno in so tako neupoštevne (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6. Pritožba neutemeljeno navaja, da je jasno, da predlog ni bil vložen iz očitno neupravičenih razlogov, ker slabo zdravstveno stanje ne more biti že v naprej očitno neupravičen razlog. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno navedlo, da ustreznih trditev o nepredvidljivosti oziroma nenadnosti bolezni tožena stranka ni podala in je bil njen predlog zato očitno neupravičen (ne pa zaradi same bolezni). Pritožba zato neutemeljeno navaja, da bi sodišče moralo razpisati narok. Tudi, če bi takšna dolžnost sodišča v konkretnem primeru obstajala, pa relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni, saj ne drži, da je bila toženi stranki odvzeta možnost dokazovanja njenih trditev v postopku. Sodišče prve stopnje se je namreč tudi o vsebini priloženega izvedenskega mnenja A. A., ki ga je tožena stranka predlagala kot dokaz, vsebinsko opredelilo. Hkrati tudi ne drži, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se ni posebej opredelilo o odločbi ZZZS z dne 11. 12. 2015, iz katere izhaja, da je bila tožena stranka v bolniškem staležu do 15. 1. 2016. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila tožena stranka dejansko bolniško odsotna od 5. 10. 2015 dalje.

7. Pravilni so tudi zaključki sodišča prve stopnje glede vsebine izvedenskega mnenja, saj izvedenec v mnenju celo zatrjuje, da je tožena stranka zmožna sodelovati na obravnavah, če le ne pride do hujših poslabšanj bolezni. Tožena stranka pa hujšega poslabšanja za čas oprave naroka pravočasno ni zatrdila. Kar je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala upravičenega razloga za odsotnost z razpisanega naroka, posebno opredeljevanje do navedb stranke, da izostanka ni mogla niti opravičiti, ni bilo potrebno.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje v preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper sklep zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Glede pritožbe zoper sodbo:

9. Sodišče prve stopnje je sodbo na podlagi pripoznave izdalo, potem ko je ugotovilo, da je v konkretnem sporu majhne vrednosti tožena stranka zahtevala izvedbo naroka, pa kljub pravilnem vabljenju na razpisani narok ni pristopila in svojega izostanka ni opravičila. Sodišče je ugotovilo, da so podani vsi pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave zoper toženo stranko. Tožena stranka navaja, da izostanka ni mogla opravičiti zaradi hudih zdravstvenih težav in da je upravičeno izostala z naroka. Tovrstne pritožbene navedbe ne predstavljajo pritožbenega razloga zoper sodbo na podlagi pripoznave, saj tožena stranka zatrjuje okoliščine na svoji strani in ne napake sodišča. Takšne trditve tožene stranke so lahko predmet predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Predlog je tožena stranka tudi podala, razlogi o predlogu, odločitvi in neutemeljenosti pritožbe pa so navedeni že zgoraj.

10. Drugih pritožbenih navedb v zvezi s sodbo tožena stranka ne podaja. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke je odpadla, saj jih ta ni priglasila. Tožeča stranka pa nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, saj njena odgovora na pritožbi nista prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje in sta bila tako nepotrebna. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 155. in 165. členu ZPP.