Jedro

Ker je bila v konkretnem primeru, glede na to, da je bilo na zboru od 9 delavcev z aktivno volilno pravico prisotnih 6 delavcev ali 67 % in je 5 delavcev tajno glasovalo za kandidatko (en glas proti po zapisniku), delavska zaupnica izvoljena celo z absolutno večino glasov, morebitne kršitve določb ZSDU niso bistvene kršitve, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev (53. člen ZSDU). Drugi odstavek 42. člena ZSDU tudi določa, da je izvoljeno toliko kandidatov za člane sveta delavcev (smiselno za delavskega zaupnika), kot je članov sveta delavcev in sicer tisti, ki so dobili največje število glasov. V konkretnem primeru je bila predlagana le ena kandidatka, kar posledično pomeni, da tudi če bi dobila le en glas, bi bila izvoljena, saj je bil zbor delavcev sklepčen. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo in zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev volitev.

Po določilih 4. alineje 27. člena ZSDU ima pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev vsak reprezentativni sindikat v družbi, pri čemer v konkretnem primeru sicer ne gre za kandidiranje člana sveta delavcev, pač pa za izvolitev delavskega zaupnika (smiselna uporaba glede na določila 9. člena ZSDU). Za izvolitev delavskega zaupnika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na svet delavcev. Ker drugi predlagatelj ni izkazal, da je reprezentativni sindikat pri delodajalcu, ni podana njegova aktivna legitimacija, zato je bil njegov predlog za razveljavitev volitev delavske zaupnice zavrnjen.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v I. točki tako, da se zavrne predlog prvega udeleženca, ki se glasi: „Razveljavijo se volitve in izvolitev A.A. za delavsko zaupnico v družbi B. d.o.o., C. 2, D., z dne 27. 7. 2015.“

II. Pritožbi prvega in drugega predlagatelja pa se zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba.

III. Prvi in drugi predlagatelj sta dolžna povrniti nasprotnemu udeležencu stroške postopka v višini 817,81 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka, dalje do plačila. Svoje stroške postopka krijeta sama.

IV. Predlagatelja sta dolžna povrniti nasprotnemu udeležencu stroške pritožbe 284,58 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka, dalje do plačila. Svoje stroške pritožbenega postopka krijeta sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je ugodilo predlogu prvega predlagatelja, da se razveljavijo volitve in izvolitev A.A. za delavsko zaupnico, v družbi B. d.o.o., z dne 27. 7. 2015 (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog drugega predlagatelja, da se razveljavijo volitve in izvolitev A.A. za delavsko zaupnico v družbi B. d.o.o., z dne 27. 7. 2015 (II. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Predlagatelja vlagata pravočasno pritožbo in sicer se prvi predlagatelj pritožuje zoper odločitev sodišča pod točko III izreka, drugi predlagatelj pa zoper odločitev sodišča pod točkama II in III izreka, pri čemer menita, da je sodišče dejansko stanje zmotno ugotovilo in je na takšno ugotovitev nepravilno uporabilo tudi materialno pravo. Drugi predlagatelj se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da v družbi B. d.o.o., D. v skladu z odločbo ministrstva z dne 6. 11. 1998 drugi predlagatelj ni reprezentativni sindikat (v nadaljevanju: Sindikat E.) ter zato ne more biti predlagatelj v skladu s 27. členom ZSDU s pravico predlagati kandidata za delavskega zaupnika ter tako za vodenje konkretnega kolektivnega spora ni aktivno legitimiran. Iz odločbe ministrstva je mogoče ugotoviti, da je drugi predlagatelj, sindikat E., določen kot reprezentativni sindikat v dejavnosti, ki mu je reprezentativnost priznana na podlagi Zakona o reprezentativnosti sindikata in sicer v skladu s 6. členom in 1. odstavkom 9. člena ZRSin. Sodišču je bil predložen statut sindikata E., ki konkretno v 4. členu navaja, da postane delavec član sindikata E. s podpisom pristopne izjave in plačilom članarine. Delavci zaposleni pri B. d.o.o. D., so se s podpisom pristopnih izjav včlanili v sindikat E. in ne v prvega predlagatelja, in prejeli tudi članske izkaznice. Sindikat E. je član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Glede na organiziranost sindikata E. je sindikat družbe temeljna organizacijska oblika delovanja sindikata E., kar pomeni, da je prvi predlagatelj (pravilno: drugi predlagatelj) reprezentativen na podlagi odločbe o reprezentativnosti, katero je pridobil drugi predlagatelj in jo je že predložil v spis. Po ZSDU imajo sindikati pravico predlagati kandidate za delavskega zaupnika. Predlagatelja priglašata pritožbene stroške postopka.

3. Nasprotni udeleženec podaja pritožbo zoper ugodilni del sodbe ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zavrne predlog prvega predlagatelja v celoti oziroma podredno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje, v obeh primerih pa naloži predlagatelju plačilo stroškov postopka. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje izpostavilo, da je v konkretnem primeru volilna komisija organ delavcev, ki vodi postopek volitev delavskega zaupnika, preverja aktivno volilno pravico delavcev, preverja ustreznost podanih predlogov kandidatov za delavskega zaupnika in torej skrbi za zakonitost volitev, pri čemer le-ta ni bila izvoljena. Ker je to nalogo opravljal kar zbor delavcev sam, je zato v vlogi volilne komisije možno le na njega nasloviti zahtevek za razveljavitev volitev delavskega zaupnika. Sodišče navede, da na zboru delavcev 27. 7. 2015 niso sprejeli sklepa o razpisu volitev, tako da niso bile upoštevane določbe 29. člena ZSDU, da je predloge kandidatov za člana sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika potrebno predložiti volilni komisiji v 21 dneh od objave sklepa o razpisu volitev, in nadaljnjih členov o tem, kako postopa volilna komisija po prejemu predlogov kandidatov za člane sveta delavcev (delavskega zaupnika). Nasprotni udeleženec poudarja, da družba B. d.o.o. D. po statusnem preoblikovanju zaposluje 19 delavcev, tako da je posledično prenehal delovati Svet delavcev, v družbi pa ima sicer aktivno volilno pravico zgolj 9 delavcev, kot izhaja tudi iz seznama delavcev za aktivno volilno pravico. V skladu z 9. členom ZSDU se za volitve delavskega zaupnika smiselno uporabljajo določbe ZSDU, ki se nanašajo na svet delavcev, delavski zaupnik pa se s tajnim glasovanjem lahko izvoli tudi na zboru delavcev. Iz jezikovne razlage izhaja, da se lahko postopek izvede bodisi s smiselno uporabo določb, ki se nanašajo na svet delavcev, bodisi s tajnim glasovanjem na zboru delavcev (to izhaja iz besede „tudi“), tudi na takšen poenostavljen način. Namen navedene določbe je nedvomno v tem, da se postopek volitev delavskega zaupnika lahko bistveno poenostavi, saj o izvolitvi delavskega zaupnika odloča do (največ) 20 delavcev, zato tako stroga proceduralna pravila niso potrebna. V konkretnem primeru je lahko odločalo zgolj 9 delavcev, ki imajo aktivno volilno pravico. Popoln nesmisel bi bil, da bi se izmed teh delavcev imenovala volilna komisija. V skladu z 9. členom ZSDU se za izvolitev delavskega zaupnika smiselno uporabljajo določbe ZSDU, ki se nanašajo na svet delavcev, delavski zaupnik pa se s tajnim glasovanjem lahko izvoli tudi na zboru delavcev. Tako se postopek izvede bodisi s smiselno uporabo določb, ki se nanašajo na Svet delavcev, bodisi s tajnim glasovanjem na zboru delavcev, torej tudi na poenostavljen način. Namen navedene določbe je v tem, da se postopek volitev delavskega zaupnika lahko bistveno poenostavi, saj o izvolitvi delavskega zaupnika odloča do (največ) 20 delavcev, zato tako stroga proceduralna pravila niso potrebna. Nesmisel je, da bi se izmed teh 9 delavcev imenovala volilna komisija (predsednik in 2 člana in njihovi namestniki, torej skupaj 6 delavcev), torej bi 2/3 delavcev predstavljajo volilno komisijo, kar hkrati pomeni, da bi lahko bili kandidati za člane delavskega zaupnika zgolj 3 delavci (člani volilnih organov in njihovi namestniki ne morejo biti kandidati za delavskega zaupnika). Še bolj absurdno pa bi bilo, ko bi družba imela 6 ali manj delavcev z aktivno volilno pravico, tako da ne bi nihče mogel kandidirati za delavskega zaupnika v primeru v kolikor bi bila imenovana volilna komisija. V sklicu (vabilu) zbora delavcev je določeno, da bodo na zboru potekale volitve delavskega zaupnika in da bo nominacija kandidatov ter glasovanje o kandidatih na samih volitvah. Z navedenim niso bile kršene pravice, pri čemer je poudariti, da ima prvi (pravilno: drugi) predlagatelj zgolj 2 članici (prisotna je bila F.F., ki ni predlagala nobenega kandidata). ZSDU v 53. členu določa, da lahko v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi vplivale na zakonitost in pravilnost volitev predlagatelji in kandidati za člane sveta zahtevajo v 8 dneh razveljavitev volitev. Volitve torej niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti. Sicer pa tudi predlagatelji niso podali trditvene podlage v smeri bistvenih kršitev postopka volitev. Rezultat volitev je bil jasen, od 6 volivcev z aktivno volilno pravico, ki so bili prisotni na zboru delavcev (od 9 delavcev, ki jo imajo) je kar 5 delavcev glasovalo za A.A. in v nobenem primeru rezultat volitev ne bi mogel biti drugačen, kot je bil. Sicer nasprotni udeleženec vztraja pri stališču, da ni pasivno legitimiran, saj je tožen zbor delavcev, ki ga sestavljajo vsi delavci družbe, razen vodilnega osebja.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa na pravilno ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno uporabilo materialno pravo.

5. V predmetni zadevi gre za kolektivni spor iz 6.d člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj. - ZDSS-1) - sodelovanje delavcev pri upravljanju v povezavi s smiselno uporabo 52. člena ZDSS-1. Ne gre sicer za volitve članov sveta delavcev, saj 9. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/1993 in nadalj. - ZSDU) določa, da v družbi, v katerih je zaposlenih do 20 delavcev z aktivno volilno pravico, delavci sodelujejo pri upravljanju preko delavskega zaupnika (1. odstavek). Za izvolitev delavskega zaupnika smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na svet delavcev. Delavski zaupnik se s tajnim glasovanjem lahko izvoli tudi na zboru delavcev (2. odstavek). Po določilih 2. odstavka 8. člena ZSDU se namreč svet delavcev oblikuje le, če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenih dokazih z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta o jo predložila oba predlagatelja in nasprotni udeleženec ugotovilo, da sta prvi in drugi predlagatelj pravočasno podala predlog za razveljavitev volitev in izvolitve A.A. za delavsko zaupnico pri B. d.o.o., D.. Ugotovilo je, da je v družbi B. d.o.o., D., zaposlenih 19 delavcev, tako da skladno z določili 1. odstavka 9. člena ZSDU delavci sodelujejo pri upravljanju preko delavskega zaupnika, pri čemer se delavski zaupnik s tajnim glasovanjem lahko izvoli tudi na zboru delavcev.

7. K pritožbi obeh predlagateljev : Prvi predlagatelj se pritožuje zoper odločitev o stroških postopka. Glede na spremenjeno odločitev so stroški postopka odmerjeni na novo na podlagi 154. člena ZPP in 155. člena ZPP.

Med udeleženci kolektivnega spora ni bilo sporno, da je prvi predlagatelj reprezentativni sindikat v družbi B., d.o.o.. Med udeleženci tudi ni sporno, da je drugi predlagatelj (sindikat E.) reprezentativni sindikat v dejavnosti na ravni Republike Slovenije, kar potrjujejo odločba ministrstva z dne 6. 11. 1998, sporno pa je, ali je drugi predlagatelj reprezentativni sindikat v družbi B. d.o.o., D., in ali je podana njegova aktivna legitimacija v tem postopku.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da drugi predlagatelj ni reprezentativni sindikat v družbi B. d.o.o., D. in sicer iz razloga, ker so neizkazane navedbe drugega predlagatelja, da bi bili delavci družbe B. d.o.o., D. dejansko včlanjeni v sindikat drugega predlagatelja. Posledično navedenemu je sodišče pravilno zavrnilo predlog drugega predlagatelja, da se razveljavijo volitve A.A. za delavsko zaupnico, saj ni podana aktivna legitimacija drugega predlagatelja. Po določilih 4. alineje 27. člena ZSDU ima pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev vsak reprezentativni sindikat v družbi, pri čemer v konkretnem primeru sicer ne gre za kandidiranje člana sveta delavcev pač pa za izvolitev delavskega zaupnika (smiselna uporaba glede na določila 9. člena ZSDU). Za izvolitev delavskega zaupnika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na svet delavcev. Pravilno je torej stališče sodišča, da v konkretni zadevi drugi predlagatelj ni izkazal, da je reprezentativni sindikat pri delodajalcu, čeprav je bilo to vprašanje sporno že ob vložitvi odgovora na predlog. Drugi predlagatelj namreč šele v pritožbi navede, da ima članstvo pri delodajalcu in v pritožbi predloži tudi eno izjavo na ime I.I. - (navedeno ime ni na seznamu volilnih upravičencev, je pa volilna upravičenka F.F.). Gre za pritožbeno novoto, ki ni dovoljena na podlagi 337. člena ZPP, saj pritožnik ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Zgolj predložitev statuta sindikata E. ni dokaz o tem, da je navedeni sindikat reprezentativen v B. d.o.o., D.. Šele odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca navede, da ima pa drugi udeleženec pri delodajalcu 2 članici. Pritožba tako ni utemeljena in je sodišče predlog drugega udeleženca pravilno zavrnilo zaradi pomanjkanja njegove aktivne legitimacije.

8. K pritožbi nasprotnega udeleženca: Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so J.J., K.K. in L.L. z vabilom z dne 21. 7. 2015 sklicali zbor delavcev družbe B. d.o.o. za dne 27. 7. 2015, pri čemer so predhodno predsednici sindikata z dopisom z dne 1. 7. 2015 predlagali, da skliče zbor delavcev dne 9. 7. 2015, na katerem bi se odločalo o izvolitvi delavskega zaupnika. Ker predsednica sindikata zbora delavcev ni želela sklicati, so navedeni trije delavci za dne 27. 7. 2015 sklicali zbor delavcev. Iz zapisnika zbora izhaja, da so vabila za zbor objavili na oglasni deski in tudi z osebnimi vabili vsem zaposlenim. Na zboru je bila izvoljena za mandatno obdobje 4-ih leta s petimi glasovi za in enim proti A.A., pri čemer seznam delavcev z dne 27. 7. 2015 potrjuje navedbe predlagateljev, da je bilo na ta dan v družbi B. d.o.o., zaposlenih 19 delavcev.

9. V konkretnem primeru gre za zaposlitev 19-ih delavcev (obrazložitev sodišča), od katerih je imelo, kot to izhaja iz zapisnika zbora delavcev in seznama skupaj 9 zaposlenih aktivno volilno pravico, ostali pa so po seznamu „delavci s položaji“ (dikcija je navedena iz seznama delavcev z aktivno volilno pravico). Iz izvlečka zapisnika izhaja, da je na seznamu delavcev z aktivno volilno pravico vpisanih 9 delavcev, 6 delavcev z aktivno volilno pravico je glasovalo (67 % delavcev), pri čemer je A.A. prejela 5 glasov za, en glas pa je bil proti (sicer absolutna večina glede na 9 volilnih upravičencev). Ob navedenem je bilo upoštevano, da imajo pravico voliti predstavnike v svet delavcev (smiselno delavskega zaupnika) vsi delavci, ki delajo v družbi nepretrgoma najmanj 6 mesecev (aktivna volilna pravica), prav tako direktor, delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR ter prokuristi nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev, kot to določa 12. člen ZSDU. 42. člen ZSDU (umeščen med določbe, ki urejajo volitve članov sveta delavcev) določa, da so volitve veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev z aktivno volilno pravico (konkretno na zboru prisotnih 6 delavcev do 9-ih). Po določilih 2. odstavka 42. člena ZSDU pa so izvoljeni tisti, ki so dobili največje število glasov (dejansko le ena kandidatka). V konkretnem primeru je kandidatka za delavsko zaupnico prejela pet glasov, kar sicer pomeni celo absolutno večino vseh upravičencev (9 delavcev z aktivno volilno pravico).

10. Glede na pritožbene navedbe, pritožbeno sodišče navaja, da je po ZSDU sicer nasprotni udeleženec v sporu o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev volilna komisija, vendar 9. člen ZSDU omogoča izvolitev delavskega zaupnika na zboru delavcev. Tako ni utemeljen pritožbeni ugovor nasprotnega udeleženca, da ni pasivno legitimiran v predmetnem sporu. Pravno vprašanje glede pasivne legitimacije volilne komisije, ki je sicer po dosedanji sodni praksi lahko bila nasprotni udeleženec, je preseženo v zadevi VIII Ips 157/2015 z dne 8. 9. 2015, ko je bil pravilno tožen tudi svet delavcev.

11. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pravilno kot nasprotni udeleženec tožen zbor delavcev na podlagi 9. člena ZSDU, pri čemer pa ocenjuje, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je lahko v primeru volitev delavskega zaupnika poenostavljena le faza izvolitev (s tajnim glasovanjem na zboru delavcev, ne pa tudi faze postopka, ki so predvidene pred samimi volitvami, pri čemer se sklicuje na zadevo (Pdp 386/2000 z dne 9. 3. 2000). Drugi odstavek 9. člena ZSDU namreč določa, da se delavski zaupnik s tajnim glasovanjem lahko izvoli tudi na zboru delavcev. Navedeno je bilo upoštevano, vsem delavcem z volilno pravico je bilo omogočeno glasovanje, prav tako pa je bilo omogočeno tudi sindikatu predlagati kandidate za delavskega zaupnika, kar pa niso predlagali. Tudi sicer prvi udeleženec v postopku ne trdi, da mu je bilo onemogočeno predlagati svoje kandidate. Kot navedeno imenovanje volilne komisije ni potrebno in njeno funkcijo v majhni organizaciji lahko v celoti prevzame zbor delavcev, pri čemer se za izvolitev delavskega zaupnika smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na svet delavcev. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da v takšnem primeru neupoštevanje roka iz 29. člena ZSDU, ko je predloge kandidatov za člane svet delavcev potrebno predložiti volilni komisiji (oziroma zboru delavcev) v 21 dneh od objave sklepa o razpisu volitev, ni moglo bistveno vplivati na zakonitost in pravilnost volitev. Namen ZSDU je namreč ta, da delavci lahko sodelujejo pri upravljanju gospodarskih družb preko sveta delavcev, delavskega zaupnika ali zbora delavcev.

12. V konkretnem primeru je po oceni pritožbenega sodišča potrebno upoštevati tudi 53. člen ZSDU, ki določa, da v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev (smiselno za delavskega zaupnika) lahko zahtevajo v 8 dneh pri pristojnem sodišču razveljavitev volitev. V konkretnem primeru je glede na to, da je bilo na zboru od 9 delavcev z aktivno volilno pravico prisotno 6 delavcev ali 67 % in je 5 delavcev tajno glasovalo za A.A. (en glas proti po zapisniku), je bila tako delavska zaupnica izvoljena celo z absolutno večino glasov, torej morebitne kršitve določb ZSDU niso bistvene kršitve, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev (53. člen ZSDU). Drugi odstavek 42. člena ZSDU tudi določa, da je izvoljeno toliko kandidatov za člane sveta delavcev (smiselno za delavskega zaupnika), kot je članov sveta delavcev in sicer tisti, ki so dobili največje število glasov. V konkretnem primeru je bila predlagana le ena kandidatka, kar posledično pomeni, da tudi če bi dobila le en glas, bi bila izvoljena, saj je bil zbor delavcev sklepčen. Na zboru delavcev je bila prisotna tudi F.F., ki je sicer imela ugovore o „grobih kršitvah“, pri čemer pa v tožbi niti niso zatrjevane „bistvene kršitve postopka volitev ki so ali bi lahko vplivale na izid volitev“. Pritožbeno sodišče se ob tem sklicuje tudi na zadevo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 242/2011, v kateri je npr. vrhovno sodišče zavzelo stališče, da volitve članov sveta delavcev niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev, oziroma ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določilih 154. člena ZPP in 155. člena ZPP in sicer je stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki dolžna povrniti stroške postopka in sicer tiste, ki so za pravdno potrebni. Glede na to, da oba predlagatelja v postopku nista uspela sta dolžna nasprotnemu udeležencu na podlagi določil Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015) priznati stroške odgovora na predlog v višini 500 točk (tar. št. 16 v povezavi s 3. in 4. točko tar. št. 7), nagrado za narok v višini 375 točk in potne stroške na relaciji M. - H. - M. v višini 38 km x 0,36 EUR, kar znaša 13,68 EUR, materialne stroške v višini 17,5 EUR in 22 % DDV v višini 385,00 EUR, skupaj torej 817,81 EUR. Predlagatelja sama krijeta svoje stroške postopka.

14. Pritožbeno sodišče je priznalo nasprotnemu udeležencu stroške pritožbenega postopka za pritožbo 500 točk, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar znaša skupaj 284,58 EUR. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.