Jedro

Le, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oz. po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje, in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi opr. št. I 1 z dne 12.5.2004 v 1. in 3. točki izreka razveljavilo, in sicer glede glavnice v višini 49.006,00 SIT in zakonskih zamudnih obresti od 3.7.2003 dalje do plačila ter stroškov izvršilnega postopka, vzdržalo pa v veljavi glede zakonskih zamudnih obresti od glavnice 49.006,00 SIT od 6.6.2003 do 2.7.2003. Predlog tožeče stranke za plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov je zavrnilo.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da se sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oz. njenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da je sodišče izpodbijano sodbo izdalo na podlagi 454. čl. ZPP brez razpisa naroka za glavno obravnavo. Dejansko stanje pa med strankama ni bilo nesporno in zato sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti izven naroka, v posledici je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Obrazložitev izpodbijane sodbe tudi ni napisana v skladu s 324. čl. ZPP, saj sodišče ni navedlo dokazov in predpisov, na katere je oprlo sodbo. Iz sodbe ni razvidno, katere dokaze je sodišče ob izdaji sodbe upoštevalo. V kolikor bi pri odločanju upoštevalo navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi in njej priložene dokaze, bi ugotovilo, da vtoževani znesek s strani tožene stranke ni bil poravnan in da je terjatev še v celoti odprta. Tožeča stranka ni sodišču nikdar sporočila, da je njena terjatev delno ali v celoti poravnana, sodišče pa je z opustitvijo izvedbe predloženih in v predmetni zadevi ključnih dokazov nepravilno ocenilo, da je tožena stranka vtoževano terjatev v celoti poravnala 2.7.2003, torej devet mesecev pred vložitvijo predloga za izvršbo. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 24.1.2005 obrazložila, da vtoževana terjatev v višini 49.006,00 SIT predstavlja pogodbeno kazen, ki je bila toženi stranki izdana kot posledica kršitve pogodbe o prodaji telefonskega aparata z dne 24.11.2001. Tožeča stranka je toženi stranki obračunala pogodbeno kazen zaradi predčasnega prenehanja naročniškega razmerja, in sicer pred potekom časa, za katerega je bilo naročniško razmerje sklenjeno. Do prekinitve naročniškega razmerja je prišlo zaradi neplačanega računa št. 2 v višini 7.211,00 SIT, ki je zapadel v plačilo 8.4.2003. Ker je tožena stranka z neizpolnjevanjem svojih zapadlih obveznosti kršila določila splošnih pogojev tožeče stranke in določila 2. tč. pogodbe o prodaji telefonskega aparata, ji je tožeča stranka v skladu s 5. tč. pogodbe o prodaji telefonskega aparata, dne 29.5.2003 izstavila račun št. 1 v višini 49.006,00 SIT za plačilo pogodbene kazni oz. doplačilo za telefonski aparat, kar je razvidno iz pripravljalni vlogi priloženega računa. Tožena stranka je po prenehanju naročniškega razmerja in po izdaji računa za plačilo pogodbene kazni plačala račun za opravljene storitve v višini 7.211,00 SIT, ki je zapadel 8.4.2003, kar pa ne predstavlja vtoževanega računa. Znesek za plačilo storitev v višini 7.211,00 SIT ni zajet v vtoževanem računu, kar izhaja iz samega računa, v katerem je zajeta le pogodbena kazen in preplačilo naročnine. Tožena stranka je 2.7.2003 poravnala le račun št. 2 v višini 7.211,00 SIT in ne vtoževanega računa št. 1 v višini 49.006,00 SIT, kot je to nepravilno ugotovilo sodišče. Tožeča stranka je kot dokaz za svoje trditve predložila izpisek iz poslovnih knjig s stanjem obveznosti naročnika, kakor tudi kontno kartico, iz katere je razvidno, da je vtoževana terjatev v višini 49.006,00 SIT še vedno v celoti odprta in da je tožena stranka 2.7.2003 plačala le račun št. 2 v višin 7.211,00 SIT, ki pa nikdar ni predstavljal vtoževanega računa. Navedeno je razvidno iz pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 24.1.2005 in iz pripravljalni vlogi priložene naročniške pogodbe s splošnimi pogoji, pogodbe o prodaji telefonskega aparata, kontne kartice tožeče stranke ter izpiska iz poslovnih knjig s stanjem obveznosti naročnika. Iz navedenega je razvidno, da sodišče ni ravnalo v skladu z 8. čl. ZPP. V kolikor bi natančno prebralo pripravljalno vlogo tožeče stranke in njej priloženo kontno kartico ter izpisek iz poslovnih knjig s stanjem obveznosti naročnika, bi ugotovilo, da je vtoževana terjatev še vedno v celoti odprta. Z izpodbijano sodbo je prišlo do kršitve 10. in 14. tč. 339. čl. ZPP, saj je sodišče kljub spornemu dejanskemu stanju odločilo izven glavne obravnave, pri odločilnih dejstvih, na katerih temelji sodba, pa je podano nasprotje med tem, kar sodišče navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in navedbah ter med samimi listinami, njihovo vsebino in navedbami tožeče stranke.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje povsem napačno povzelo navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 24.1.2005. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi trdila: - da se vtoževana terjatev 49.006,00 SIT nanaša na plačilo pogodbene kazni (doplačilo za telefonski aparat, zmanjšano za preplačilo naročnine - račun št. 1 z dne 29.5.2003) zaradi predčasne prekinitve naročniškega razmerja, - do prekinitve naročniškega razmerja je prišlo zaradi neplačanega računa št. 2 v višini 7.211,00 SIT, ki je zapadel v plačilo 8.4.2003, - znesek 7211,00 SIT ni zajet v računu z dne 29.5.2003, - toženec je račun v višini 7.211,00 SIT plačal 2.7.2003; o teh zatrjevanih dejstvih je predložila tudi izpisek iz poslovnih knjig in kontno kartico in pojasnila, da je iz le-teh razvidno, da terjatev 49.006,00 SIT ni poravnana. Zato je utemeljen pritožbeni očitek bistvene kršitve po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, o odločilnih dejstvih je podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med temi listinami, ko sodišče ugotavlja, da je v vtoževanem znesku 49.006,00 SIT po računu z dne 29.5.2003 vsebovan tudi znesek 7.211,00 SIT, in da je toženec vtoževani znesek 49.006,00 SIT poravnal 2.7.2003. V posledici je tudi zmotno prvostopenjsko stališče, da naj bi bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji po 454. čl. ZPP, da bi lahko sodišče prve stopnje odločilo brez razpisa naroka. Le, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oz. po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje, in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. V obravnavanem primeru pa so bila med strankama sporna dejstva o (ne)plačilu vtoževanega zneska, sporna dejstva pa so predmet dokaznega postopka, dokazi pa se izvajajo na glavni obravnavi. Opustitev izvedbe glavne obravnave pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ki pa se upošteva samo v primeru, če se v pritožbi stranka nanjo sklicuje. Tožeča stranka pa izpodbija prvostopenjsko sodbo tudi iz tega razloga. Vsled navedenih bistvenih postopkovnih kršitev je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (354. čl. ZPP) ter odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (165. člen ZPP).