Jedro

Po 2. členu Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev sedež oziroma naslov kmetijskega gospodarstva pomeni lokacijo, na kateri se nahaja pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali oziroma objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti, sedež oziroma naslov pa se opredeli z občino, naseljem, ulico, hišno številko, dodatkom k hišni številki, poštni številki in pošti ali pa s podatki o občini in naselju oziroma v geografskih koordinatah, ne pa z naslovom stalnega prebivališča vlagatelja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z odločbo, št. 33101-31064/2009/3 z dne 7. 11. 2009, je prvostopni organ ugodil tožnikovemu zahtevku OMD – nižinsko in priznal sredstva v višini 69,00 EUR za 2,76 ha. V obrazložitvi je navedel, da je bilo ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (v nadaljevanju Uredba) in Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2103 (v nadaljevanju Uredba osi 2 oziroma Uredba KOP), zaradi česar je zahtevku ugodil. Navedel je še, da bo o morebitnih drugih zahtevkih tožnika za leto 2009 odločeno z drugo odločbo ter določil način in rok izplačila.

Drugostopni organ je z odločbo, št. 33101-528/2010/11 z dne 29. 6. 2011, pritožbo tožnika zavrnil in ugotovil, da stroški postopka niso bili priglašeni. V obrazložitvi je uvodoma ugotovil, da gre v zadevi za odločanje po sodbi naslovnega sodišča, I U 382/2011 z dne 14. 6. 2011, v kateri je sodišče naložilo organu, da tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo z dne 7. 11. 2009 glede na ugotovljeno napako organa vsebinsko obravnava. Nadalje je navedel vse predpise, ki veljajo za obravnavani primer in ugotovil, da je odločitev prvostopnega organa pravilna. Iz dokumentov zadeve je razvidno, da je tožnik zbirno vlogo skupaj z obrazcem D – Prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino vložil 8. 4. 2009 ter na tem obrazcu uveljavljal izravnalno plačilo OMD – nižinsko na površini 2,76 ha. Glede na določbe Uredbe KOP so do izravnalnih plačil OMD upravičena samo kmetijska gospodarstva, katerih zemljišča so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Na podlagi elaborata Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v RS po stanju na dan 15. 2. 2003, ki razvršča kmetijstva gospodarstva v posamezna območja, pa se določi višina plačila (prvi odstavek 10. člena Uredbe KOP). V elaboratu so kmetijska gospodarstva razvrščena v območja glede na sedež kmetije. Izravnalno plačilo za ukrep OMD se določi za tista zemljišča, ki so na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Razvrstitev in seznam območij z omejenimi možnostmi za izvajanje kmetijske dejavnosti je kot priloga 3 sestavni del Uredbe KOP. Naslov kmetijskega gospodarstva mora biti skladen z 2. členom Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev. Naslov kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100920696 je bil v letu 2009 na dan oddaje zbirne vloge določen na …, ki spada v OMD – nižinsko, ne glede na to, da zemljišče, na katero se zahtevek nanaša, v naravi dejansko spada v OMD – kraško. Tožnik v RKG ni pravilno prijavil kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo na lokaciji izven matičnega kmetijskega gospodarstva, kar je kasneje, po vloženi pritožbi, tudi sam spoznal, in je 20. 1. 2010 spremenil naslov kmetijskega gospodarstva na Upravni enoti Novo mesto. Tožnik je samo sam prijavil napačen naslov KMG, za njegovo napako pa ne more biti odgovoren prvostopni organ. Tožnik je z oddajo vloge za leto 2009 sprejel vse pogoje, pod katerimi se subvencije dodeljujejo. Navedbe o izjavah zaposlenih pri organu pa so tudi brezpredmetne. Tožnik pa tudi ni bil v ničemer oškodovan glede na pravilno odločitev organa. S podpisom na zbirni vlogi ali zahtevku pa vlagatelj oziroma njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa.

Tožnik je v tožbi uvodoma povzel potek dosedanjega postopka. Navedel je, da je bila vloga za subvencijo za OMD (omejena možnost kmetovanja – kraško območje) napisana na podlagi dokumenta KMG-MID 100920696 oziroma so bili podatki preneseni, ker bi sicer vloga bila zavrnjena. Tako pojasnjuje tudi uslužbenka, ki je vlogo sestavila. Sporni KMG-MID pa je sestavila uslužbenka na pristojnem oddelku na upravni enoti. Iz vloge je razvidno, da gre za že pripravljen formular, na katerega obliko in vsebino tožnik ni imel vpliva, vnesel pa je popolnoma jasne podatke. Popolnoma je nesprejemljiva trditev toženke, da je bil dolžan navesti naslov gospodarstva na …, če pa je iz formularja jasno razvidno, da tega formular ne omogoča. Če pa bi napisal, da tam stanuje, pa bi bilo še bolj narobe (saj to ne drži) in bi bil kazensko odgovoren. Do napake je prišlo zaradi birokratske ''šlamparije'' toženke. Nedopustno je, da toženka noče priznati napake, temveč sama priznava, da tožniku pripada subvencija za kraško območje, da je bila odločba izdana za nižinsko območje in to po pomoti (ne glede čigavi), kar pomeni, da bi bilo zdravo razumsko, če bi napako priznala in jo odpravila. Storjena napaka ne more biti razlog za odrekanje zakonske pravice. Tožnik je še navedel, da je res po prejemu sporne odločbe sam šel na upravno enoto, da popravi naslov, vendar ne, ker bi spoznal, da je on storil napako, temveč, ker jo je organ in je bil v popravo prisiljen. Kmetijsko gospodarstvo na … pa je njegovo edino kmetijsko zemljišče. Meni, da je treba napako v upravnem postopku v duhu pravičnosti in elementarne poštenosti popraviti in pravico priznati. Organ bi moral upoštevati določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker organ ne prizna svoje napake, so po nepotrebnem vsi obremenjeni. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, prvostopno odločbo odpravi in vrne organu v ponovno odločanje, tožniku pa prisodi pavšalni znesek po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, vključno s povračilom sodne takse, v skladu z 2. točko (pravilno: drugim odstavkom) 7. člena ZUS-1 odloči o vključitvi sodnega izvedenca psihiatrične stroke za oceno višine nematerialne škode, ki jo tožniku z ozirom na očitno izživljanje oblastnega organa nad občanom v postopku povzroča toženka.

Toženka je v odgovoru na tožbo povzela ugotovitve postopka, predlagala tožniku, da tožbo umakne, podredno pa predlagala sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnik je v odgovoru na odgovor z dne 28. 10. 2011 še dodal, da je šel na pristojni organ po prejemu prvostopne odločbe zato, da bi reklamiral storitev državne uprave (ki naj bi bila servis državljanov), ki je bila nekvalitetna. Tudi ne drži, da je sam popravil naslov, ker so ga oni. Sam ni dajal nobenih novih podatkov, ni se preselil in ni preselil zemljišč. Sklicevanje na njihov interni pravilnik o razvrščanju kmetij oziroma da se kmetijskemu zemljišču določa sedež – torej naslov lokacije -, kjer ni stavb ali hiše, niti nikogar, ki na tej lokaciji sprejema pošto, je v nasprotju z obstoječo pravno ureditvijo in logiko. Vztrajal je pri svojem zahtevku v celoti.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je prvostopni organ z izpodbijano odločbo ugodil tožnikovemu zahtevku OMD – nižinsko za 2,76 ha v višini 69,00 EUR. Tožnik se z odločitvijo ne strinja, ker bi morala biti njegova zemljišča razvrščena v območje kraško KMG (kar bi pomenilo več priznanih sredstev glede na Uredbo KOP) in ne nižinsko, kot je to storil prvostopni organ. Tudi po presoji sodišča je bila odločitev prvostopnega organa – ki ji je pritrdil tudi drugostopni organ – pravilna. Nesporno namreč je, da je tožnik v zbirni vlogi za leto 2009 kot naslov svojega kmetijskega gospodarstva navedel …. In ker je njegovo kmetijsko gospodarstvo (glede na naslov oziroma sedež) razvrščeno v po 7. členu Uredbe KOP določeno območje in posledično seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v območje nižinsko, je višina sredstev, do katere je upravičen tožnik, pravilna. Po 2. členu Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev sedež oziroma naslov kmetijskega gospodarstva namreč pomeni lokacijo, na kateri se nahaja pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali oziroma objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti, sedež oziroma naslov pa se opredeli z občino, naseljem, ulico, hišno številko, dodatkom k hišni številki, poštni številki in pošti ali pa s podatki o občini in naselju oziroma geografskih koordinatah, ne pa naslova (morebitno drugačnega od naslova ali sedeža kmetije) stalnega prebivališča vlagatelja. Sodišče zato ne more sprejeti tožnikovega ugovora o v primeru navedbe naslova … neresničnem podatku in posledično tožnikovi materialni in kazenski odgovornosti, saj je v obrazcu A – osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu poleg naslova nosilca kmetijskega gospodarstva treba izpolniti tudi naslov kmetijskega gospodarstva (ki se – kot že navedeno – lahko razlikuje od naslova nosilca kmetijskega gospodarstva). Tožnik ima sicer prav, da bi bila njegova vloga v primeru neusklajenih podatkov iz zbirne vloge ter registra kmetijskih gospodarstev zavrnjena, vendar pa je tožnik naslov oziroma sedež kmetije po izdaji prvostopne odločbe v registru že spremenil (sprememba pa je bila izvedena na njegovo zahtevo in ne po uradni dolžnosti), kar za nadaljnje uveljavljanje tovrstnih zahtevkov (v primeru izpolnitve obrazca s pravilnim sedežem kmetije) pomeni drugačno odločitev glede višine sredstev iz ukrepa OMD (v primeru razvrstitve zemljišč v območje kraško KMG). Pri svoji odločitvi je prvostopni organ tudi spoštoval pravila upravnega postopka, saj je odločil na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval tožnik (oziroma njegov pooblaščenec), tožnikova vloga pa je bila tudi popolna in razumljiva.

Ker tožnik zahtevka za povrnitev škode po drugem odstavku 7. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni konkretno opredelil, sodišče o njem ni odločalo.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.