Jedro

Pravno dejanje stečajnega dolžnika je možno izpodbijati, če je zaradi njega prišlo tudi do zmanjšanja stečajne mase in so drugi upniki zaradi tega prišli v neenakopraven položaj.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločanje o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odstop terjatev po osmih sklenjenih pogodbah (navedlo je datume pogodb in višine terjatev) brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke ter naložilo toženi stranki, da plača v stečajno maso tožeče stranke 10.000.000,00 SIT s pripadki.

Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo. V njej uveljavlja vse revizijske razloge ter revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, ali pa sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Čeprav navaja tožena stranka v reviziji, da uveljavlja tudi revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ne opredeli nobenega ravnanja sodišča, ki bi ga bilo mogoče podvesti pod omenjeni revizijski razlog.

Pravna podlaga za tožbo, kakršno je vložila tožeča stranka, je v 125. členu in sledečih Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93; v nadaljevanju: ZPPSL). Ob izpolnjenih predpostavkah iz navedene zakonske določbe je mogoče izpodbijati dolžnikova pravna dejanja. Pravno dejanje je pojem, ki vključuje tako pravne posle kot tudi posamezna dejanja s pravnimi učinki. Če je zato s pravnimi posli, navedenimi v izreku sodbe, prišlo do posledic, ki so predpostavka izpodbijanja pravnih dejanj po določbah ZPPSL, je sodišče lahko odločilo tako, kot je z izpodbijano sodbo.

Sodišče ni odločilo mimo tožbenega zahtevka. Spremenjen vrstni red stavkov v izreku sodbe v primerjavi z njihovim vrstnim redom v tožbenem zahtevku ni odločanje mimo zahtevka. Pravna opredelitev nekega pravnega posla, ki je drugačna od tiste, s katero opredeljuje pravni posel stranka, tudi ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Na sploh na podlagi navajanih revizijskih razlogov ne bi bilo mogoče odločiti drugače, kot je odločilo sodišče druge stopnje, če ne bi 386. člen ZPP zahteval od revizijskega sodišča, da pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz dejstev, ugotovljenih med postopkom, izhaja, da je terjatve tožene stranke proti tožeči stranki poravnala hčerinska družba tožeče stranke PT. To naj bi storila na podlagi prevzema dolga ali prevzema izpolnitve. S tem, da je tožena stranka prišla na takšen način do popolnega poplačila terjatev do tožeče stranke, je res prišla v položaj, ki je ugodnejši od položaja upnikov tožeče stranke, katerih terjatve niso (ne bodo) v celoti poplačane. Samo takšen ugodnejši položaj tožene stranke pa še ni dovolj za ugoditev tožbenemu zahtevku na izpodbijanje pravnih dejanj - pogodb o prevzemu dolga oziroma izpolnitev. Pravno dejanje stečajnega dolžnika je možno izpodbijati, če je zaradi njega prišlo tudi do zmanjšanja stečajne mase in so drugi upniki zaradi tega prišli v neenakopraven položaj. Te dejanske ugotovitve pa ni.

Sodišče prve stopnje ugotavlja sklenitev pogodb med tožečo stranko in PT, na podlagi katerih je slednja poravnala terjatve tožene stranke do tožeče stranke. Nima pa ugotovitve, da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja stečajne mase. Takšne ugotovitve tudi izpodbijana sodba nima. Očitno sta sodišči prve in druge stopnje pravno zmotno menili, da za uspešnost izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju to ni pomembno, da zadostuje samo ugodnejši položaj tožene stranke v primerjavi z drugimi upniki. Temu pa ni tako. Po 125. členu in sledečih ZPPSL je možno izpodbijati samo tista pravna dejanja stečajnega dolžnika, ki so zmanjšala stečajno maso, zaradi česar je prišlo do posledic iz 1. odst. 125. člena ZPPSL.

Iz zgoraj povedanega sledi, da zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje še ni popolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 2. odst. 395. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V tem bo treba predvsem ugotoviti, ali je z izpodbijanimi pravnimi dejanji prišlo do zmanjšanja stečajne mase in kako (pavšalna ugotovitev ne zadošča). Če bo ugotovilo, da je do tega prišlo, bo tožbenemu zahtevku ugodilo, v nasprotnem primeru (n. pr.: PT je izpolnila obveznost tožeče stranke brez kakšne odmene) pa ga bo zavrnilo.

Sklep o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odst. 166. člena ZPP).