U-I-209/07

14. 2. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude Bože Plut, Primskovo, na seji 14. februarja 2008

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2994/2005 z dne 11. 1. 2006 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 1454/2004 – IV z dne 8. 3. 2005 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 87. in 91. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

V pravdnem postopku je pritožnica uveljavljala tožbeni zahtevek, s katerim je od toženca zahtevala povrnitev vseh sredstev, ki jih je namesto njega založila za preživljanje skupnega otroka za čas od 2. 10. 1997 do 28. 2. 2004, in sicer v skupnem znesku 12.180.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodbo sodišča prve stopnje je potrdilo tudi Višje sodišče. Pritožnica zoper sodbo Višjega sodišča ni vložila revizije, je pa zoper njo vložila ustavno pritožbo, v kateri predlaga izjemno obravnavo pred izčrpanjem pravnih sredstev. Svoj predlog utemeljuje z zatrjevanjem, da ji je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena samo za postopek na prvi stopnji, ne pa za celoten postopek, zato nima možnosti vlagati izrednih pravnih sredstev. Pritožnica meni, da je vložitev ustavne pritožbe pred izčrpanjem pravnih sredstev zanjo nujna, saj bo edino s tem preprečeno dolgoletno in sistematično kršenje njenih ustavnih pravic. Pritožnica z isto vlogo izpodbija 87. in 91. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Iz vsebine njenih navedb izhaja, da nasprotuje zakonski ureditvi, po kateri je mogoče izredna pravna sredstva vložiti le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Zatrjuje, da glede na takšno ureditev nima možnosti vlaganja izrednih pravnih sredstev.

B. – I.

Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku navedenega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Pojem očitnosti kršitve je Ustavno sodišče opredelilo že v sklepu št. Up-62/96 z dne 11. 4. 1996 (OdlUS V, 68), v katerem je navedlo, da "očiten" pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepanja. Po presoji pritožničinih navedb in vsebine izpodbijane sodne odločbe z vidika zatrjevanih kršitev človekovih pravic Ustavno sodišče ugotavlja, da v pritožničinem primeru očitnost zatrjevanih kršitev ni izkazana.

Ker ni izkazana očitnost zatrjevanih kršitev človekovih pravic, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo, ali je izpolnjen drugi pogoj iz drugega odstavka 51. člena ZUstS (tj. nastanek nepopravljivih posledic), saj morata biti za izjemno obravnavo ustavne pritožbe pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev kumulativno izpolnjena oba pogoja. V zvezi s pritožničinim zatrjevanjem, da ji je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena samo za postopek na prvi stopnji, ne pa za celoten postopek, in da zato ni imela možnosti vlagati izrednih pravnih sredstev, pa velja pojasniti, da pritožnica ni izkazala, da bi sploh poskušala pridobiti brezplačno pravno pomoč za vložitev revizije (tj. da bi vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi – peta alineja prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/01 in nasl. – ZBPP).

Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana in ker niso izpolnjeni pogoji za izjemno obravnavo, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

B. – II.

Pritožnica v svoji vlogi predlaga tudi presojo ustavnosti 87. in 91. člena ZPP. Iz vsebine njenih navedb izhaja, da nasprotuje zakonski ureditvi, po kateri je mogoče izredna pravna sredstva vložiti le po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora morebitna ugoditev predlogu privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

Pobudničin pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZPP je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki pa jo je Ustavno sodišče iz zgoraj navedenih razlogov zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v pobudničini zadevi v nobenem primeru ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka). Ne glede na to Ustavno sodišče pojasnjuje, da je očitke o ustavni neskladnosti zakonske ureditve, po kateri lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, zavrnilo že s sklepom št. U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003 (Uradni list RS, št. 73/03 in OdlUS XII, 73).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik