Jedro

Sorodstveno razmerje med predsednico pristojnega sodišča in odvetnikom, ki zastopa nasprotno stranko, ni razlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. V skladu z določbami ZS ima predsednik sodišča pristojnosti na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Sodniki so namreč pri reševanju konkretnih zadev vezani le na ustavo in zakon (3. člen ZS) in ne na navodila nadrejenih, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. in 37. člen ZSS).

Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da okoliščina, da sodniki pristojnega sodišča poznajo odvetnika ene od pravdnih strank, ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Morebitni tesnejši prijateljski odnos razpravljajoče sodnice s toženkinim odvetnikom, ki naj bi ga tožnica zaznala na prvem naroku za glavno obravnavo, pa bi lahko bil (le) razlog za njeno izločitev (70 do 74. člen ZPP) in (zato) ne hkrati tudi razlog za prenos krajevne pristojnosti. O tesnejših prijateljskih odnosih preostalih treh sodnic pristojnega sodišča s toženkinim odvetnikom pa tožnica v predlogu zgolj posplošeno ugiba in objektivno gledano ne vzbudi upravičenega dvoma v nepristranskost tega sodišča. Pri tem Vrhovno sodišče še izpostavlja, da ima pristojno sodišče skladno z letnim razporedom dela na civilnopravnem področju skupni oddelek z Okrajnimi sodišči v Ilirski Bistrici, Sežani in Piranu, ki šteje 15 sodnikov, tako da je videz nepristranskosti v tem postopku vsekakor mogoče zagotoviti z omenjenim institutom izločitve in ustrezno organizacijo dela.

Izrek

I. Predlog se zavrne.

II. Odločitev o stroških predloga se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Postojni je v teku pravdni postopek zaradi znižanja vrednosti pogodbenih del in plačila 6.000,00 EUR s pripadki.

2. Okrajno sodišče v Postojni je Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog tožnice z dne 4. 8. 2023 za določitev drugega pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi, in sicer Okrajnega sodišča v Sežani. V predlogu tožnica navaja, da je sin predsednice Okrajnega sodišča v Postojni odvetnik, zaposlen v odvetniški družbi, ki zastopa toženo stranko. Na prvem naroku za glavno obravnavo je dobila vtis, da se omenjeni odvetnik in razpravljajoča sodnica dobro poznata in da gre za znanstvo, ki presega tipično profesionalno razmerje med odvetniki in sodniki. Ker gre za majhno sodišče v majhnem kraju, meni, da tudi nobena od preostalih treh sodnic ne bo zmožna zagotoviti videza nepristranskosti sojenja. Obstaja velika verjetnost, da se tudi te osebno poznajo s toženkinim odvetnikom. Dodaja še, da je vsaki zaposleni osebi pomembno, da ima s svojim nadrejenim dober odnos in da bi se zato vsaka od sodnic do sina predsednice sodišča obnašala bolj prijazno in ustrežljivo.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med „druge tehtne razloge“ spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Poudariti je treba, da predstavlja institut delegacije pristojnosti izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato se razlogi zanjo presojajo restriktivno.

5. Sorodstveno razmerje med predsednico pristojnega sodišča in odvetnikom, ki zastopa nasprotno stranko, ni razlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. V skladu z določbami Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) ima predsednik sodišča pristojnosti na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Sodniki so namreč pri reševanju konkretnih zadev vezani le na ustavo in zakon (3. člen ZS) in ne na navodila nadrejenih, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. in 37. člen Zakona o sodniški službi; v nadaljevanju ZSS).1

6. Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da okoliščina, da sodniki pristojnega sodišča poznajo odvetnika ene od pravdnih strank, ne utemeljuje delegacije pristojnosti.2 Morebitni tesnejši prijateljski odnos razpravljajoče sodnice s toženkinim odvetnikom, ki naj bi ga tožnica zaznala na prvem naroku za glavno obravnavo, pa bi lahko bil (le) razlog za njeno izločitev (70. do 74. člen ZPP) in (zato) ne hkrati tudi razlog za prenos krajevne pristojnosti.3 O tesnejših prijateljskih odnosih preostalih treh sodnic pristojnega sodišča s toženkinim odvetnikom pa tožnica v predlogu zgolj posplošeno ugiba in objektivno gledano ne vzbudi upravičenega dvoma v nepristranskost tega sodišča. Pri tem Vrhovno sodišče še izpostavlja, da ima pristojno sodišče skladno z letnim razporedom dela na civilnopravnem področju skupni oddelek z Okrajnimi sodišči v Ilirski Bistrici, Sežani in Piranu, ki šteje 15 sodnikov,4 tako da je videz nepristranskosti v tem postopku vsekakor mogoče zagotoviti z omenjenim institutom izločitve in ustrezno organizacijo dela.5

7. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljeni razlogi ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog tožnice za določitev drugega pristojnega sodišča zavrnilo.

8. Tožnica je priglasila stroške predloga za prenos pristojnosti. Ker ne gre za odločanje o pravnem sredstvu, temveč o predlogu v posebnem postopku, ki je pridružen postopku prvostopenjskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških tega predloga pridrži za končno odločbo.

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019, I Kr 3140/2017 z dne 30. 1. 2020 in I R 103/2003 z dne 15. 1. 2004. 2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 138/2020 z dne 2. 10. 2020, I R 109/2016 z dne 17. 11. 2016 in I R 42/2009 z dne 9. 4. 2009. 3 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 81/2005 z dne 24. 6. 2005 in I R 78/2007 z dne 16. 5. 2007. 4 Str. 4 in 5 Čistopisa št. 3 Letnega razporeda dela sodnic in sodnikov Okrajnega sodišča v Postojni za leto 2023 z dne 18. 7. 2023. 5 Podobno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 49/2021 z dne 12. 4. 2021.