Jedro

Če se postopek pred sodiščem kljub spremenjeni sestavi senata ne prične znova, je podana absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 1. točki 2. odst. 339 čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je se z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 511.945,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.12.1998 dalje do plačila in ji povrniti tudi pravdne stroške v višini 79.300,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse v 8-ih dneh pod izvršbo. Kar je tožeča stranka zahtevala več (zakonite zamudne obresti od glavnice 511.945,00 SIT za čas od 1.12.1998 do 23.12.1998) pa je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov v smislu določb Zakona o pravdnem postopku in pritožbenemu sodišu predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje in odločanje, s tem da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka oziroma, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke zavrne kot neutemeljen in da se tožeči stranki naložijo v plačilo vsi stroški postopka tožene stranke, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločanja do plačila. Sodba prvostopenjskega sodišča je milo rečeno šokantna odločitev, z očitnim kršenjem vseh z ustavo varovanih pravic toženca, tako glede postopka kot izvajanja dokazov. Sodišče je odločalo v drugačnem sestavu kot na prejšnjem naroku in se postopek kljub spremenjeni sestavi ni pričel znova, pač pa se je dejansko nadaljeval in senat, ki je sprejel sodbo, torej ni odločal o vseh dokaznih predlogih strank, zlasti tudi ne toženca, s tem, da se je mimogrede celo spreminjalo stališče glede zaslišanja toženca. Senat, ki je prej vodil postopek, je že sprejel sklep, da se tudi toženca zasliši, senat, ki je zadevo zaključil, pa je sklenil drugače. Glede ostalih dokaznih predlogov pa se senat ni nič več odločal. Že zgolj s tem je sodišče absolutno bistveno kršilo pravila postopka, kar seveda kaže v popolno nesprejemljivi odločitvi. Tožena stranka je izrecno osporavala točnost ugotovitev računskega sodišča in iz istega razloga toženec vztraja, da se sodišču, ki je odločalo o tej delovno-pravni zadevi, predložijo izvorne listine, torej najmanj plačilne liste oziroma listine, iz katerih so bila eventualno razvidna plačila tožencu. Sodišče prve stopnje se je izključno sklicevalo le na sklep računskega sodišča. Toženec je zanikal kakršnokoli neupravičena izplačila, zgolj glede na pavšalne navedbe tožeče stranke in sicer netočne ugotovitve in zaključke sklepa računskega sodišča, pa je toženec le iz podredno, ob zavračanju celotnega temelja, tudi pripomnil in še sedaj ponovno pripominja, da se tudi v tem spornem sklepu računskega sodišča omajajo neki sklepi, na osnovi katerih naj bi prišlo do domnevnih izplačil. Toženec že po samem temelju osporava kakršnokoli obogatitev, izrecno in dodatno osporava pa tudi odločitev, da je bil toženec lahko v zamudi od vložitve tožbe dalje. Tudi glede tega vprašanja se je sodišče sicer opredelilo, vendar je izključno s ciljem zaključiti zadevo, prišlo do stališča, da je obresti, od sicer neutemeljenega zahtevka, pač tečejo od vložitve tožbe. Vrednosti ugotovitve Računskega sodišča RS in ob uporabi njihovega sklepa, glede česar je obrazložitev sodbe prvostopenjskega sodišča celo sama s seboj v nasprotju, tožena stranka meni, da če bi ugotovitve računskega sodišča ali njegov sklep bil takšne vrednosti, v kakršni obliki ga sodišča žal povzame, ter celo s pripombo, da gre za vrhovni revizijski organ, potem ni potrebe še za nove postopke in bi se lahko ti sklepi kar neposredno izvrševali. Seveda pa temu ni tako.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah s pritožbo uveljavljenih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002) tudi glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo predpise pravdnega postopka, saj postopek ni spremenilo pred spremenjenim senatom.

Po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik in sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. V tej točki sta sankcionirana nepravilna sestava ali zasedba sodišča in načelo neposrednosti. Pritožba tožene stranke utemeljeno opozarja, da je sodišče v konkretni zadevi odločalo v drugačnem sestavu kot na naroku, kjer so se izvajali dokazi, postopek pa se kljub spremenjeni sestavi ni pričel znova, pač pa se je dejansko nadaljeval in senat, ki je sprejel sodbo, torej ni odločal o vseh dokaznih predlogih strank, zlasti tudi ne toženca, s tem da se je mimogrede celo spreminjalo stališče glede zaslišanja toženca. Po 302. členu ZPP se opravi nov narok, če se narok preloži in po možnosti pred istim senatom. Če se opravi nov narok pred istim senatom, se pač glavna obravnava nadaljuje in predsednik senata pove na kratko potek prejšnjih narokov, vendar pa sme senat v tem primeru skleniti, da se obravnava znova začne. Če pa se opravi narok pred spremenjenim senatom, se mora glavna obravnava znova začeti, vendar pa sme senat potem, ko se stranke o tem izjavijo, odločiti, da se priče in izvedenci ne zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Ker se je v obravnavanem primeru preloženi narok opravil pred spremenjenim senatom, bi moralo sodišče prve stopnje prav zaradi načela neposrednosti opraviti obravnavo znova, česar pa ni storilo.

Ker je sodišče prve stopnje zagrešilo s pritožbo uveljavljeno absolutno bistveno kršitev pravil postopka, je pritožbeno sodišče s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, ker je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo in pri tem upošteva 360. člen ZPP.

Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in zadevo vrnilo v novo sojenje, je pridržalo tudi odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).