Jedro

Sodišče je vezano na podatke vpisane v sodnem registru, kjer je določeno kdo je zakoniti zastopnik pravne osebe in to v tem pogledu tudi upoštevati.

Izrek

Pritožba tožeče stranke zoper zavrnilni del sodbe in zoper odločbo o stroških pravdnega postopka (2. in 3. odstavek izreka sodbe) se zavrne, pritožba zoper ugodilni del izreka sodbe (1. odstavek) pa se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje:

1. ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da ji je tožena stranka dolžna izročiti fotokopijo članskega imenika na stroške tožeče stranke, izročiti podatke in obvestila o poslovanju in gospodarskem položaju tožene stranke ter omogočiti vpogled v poslovne knjige in korespondenco tožene stranke;

2. višji tožbeni zahtevek (na izročitev fotokopije članskega imenika tožene stranke - brez plačila stroškov s strani tožeče stranke, vročitev prepisa letnih računskih izkazov - bilanc stanja, izkazov poslovnega izida s predlogom za razporeditev rezultatov poslovanja in poročilom o poslovanju, številčno stanje članov s stanjem vpisanih in vplačanih deležev za poslovna leta 2000, 2001, 2002, kakor tudi sporočitev podatka o vrednosti deleža tožeče stranke v toženi stranki po stanju letnega obračuna za leto 2002 ter izročitev fotokopije popolnih zapisnikov vseh občnih zborov tožene stranke od leta 1990 naprej) pa je zavrnilo;

3. odločilo je tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

Zoper navedeno sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri navaja, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravdnega postopka. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje, predvsem s tem, ko je odločilo, da so bila vsa dejanja tožene stranke veljavno izvedena kljub temu, da je bilo v postopku jasno ugotovljeno, da pooblastitelj - g. M., ki je v tem postopku nastopal kot zakoniti zastopnik tožene stranke, že dolgo vrsto let nima več mandata tožene stranke in s tem tudi ne pravice pooblaščati kogarkoli za zastopanje tožene stranke. Napačno je namreč stališče sodišča prve stopnje, da vsa dejanja v sodnem registru vpisanega zastopnika zavezujejo toženo stranko enako, kot bi jih sama storila. Ob pravilni ugotovitvi, da je zastopniku tožene stranke mandat potekel, da torej pooblastitelj g. M. ni imel pravice pooblaščati kogarkoli za zastopanje tožene stranke, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da so bili že ob poteku roka za odgovor na tožbo podani vsi razlogi za izdajo zamudne sodbe in zato predlaga prvenstveno, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izda zamudi ustrezno sodbo oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne v ponovno obravnavanje na prvo stopnjo. Sicer še opozarja, na nedoslednosti v zavrnilnem delu, kjer je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek po izročitvi fotokopije članskega imenika brez plačila stroškov ter izročitvi zapisnikov občnih zborov tožene stranke. Tožeča stranka namreč brezplačne izročitve fotokopij ni nikoli zahtevala, glede izročitev fotokopij zapisnikov od leta 1990 dalje pa se ne strinja z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, saj določba 2. odst. 48. čl. Zadružnih pravil govori le o tem, da mora biti zapisnik na vpogled vsem članom na sedežu zadruge v petih dneh po končanem občnem zboru, kar pomeni, da določa le najkrajši rok, v katerem mora biti zapisnik na voljo. Glede na določilo 4. odst. 25. čl. Zakona o zadrugah pa ima vsak družbenik pravico tudi do tega, da mu zadruga na njegovo zahtevo in stroške pošlje prepis ali fotokopijo zapisnika. Ker ta pravica z zadružnimi pravili ni bila omejena, je zahtevo tožeče stranke tudi v tem pogledu šteti za povsem legitimno.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba tožeče stranke zoper zavrnilni del sodbe in zoper odločbo o stroških neutemeljena, pritožba zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje pa je nedovoljena (3. odst. 343.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da nima prav nobenih pomislekov glede stališča sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovorov tožeče stranke v zvezi z izraženimi pomisleki o veljavnosti pooblastila zakonitega zastopnika tožene stranke, g. M. kot predsednika zadruge ter posledično glede pravnih učinkov njegovih ravnanj (kar je sicer sodišče prve stopnje napačno opredelilo kot ugovore pasivne legitimacije). V zvezi s tem namreč pritožbeno sodišče poudarja, da tudi samo meni, da je v tem pogledu sodišče vezano na podatke vpisane v sodnem registru, kjer je določeno kdo je zakoniti zastopnik pravne osebe in to v tem pogledu tudi upoštevati. Prav pa ima sodišče prve stopnje tudi v tem, da se v notranje razmerje med zakonitim zastopnikom in pravno osebo, ki je pravdna stranka, sodišče ne more spuščati. Zato je treba šteti, da je toženo stranko kot predsednik zadruge pravilno in pravno veljavno v obravnavanem primeru zastopal g. V. M., saj ni prav nobenega dvoma o tem, da je kot tak vpisan v sodnem registru. Ker pa je prav on pooblastil odvetnika, da je ta vložil odgovor na tožbo in je toženo stranko zastopal tudi v postopku, ima sodišče prve stopnje prav, da so vsa pravdna dejanja, ki jih je ta odvetnik opravil po pooblastilu predsednika zadruge pravno povsem veljavna.

Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe tožeče stranke, kolikor izpodbijani sodbi očitajo nedoslednosti v zavrnilnem delu. Kar se tiče odločitve sodišča prve stopnje, da se zavrne zahtevek tožene stranke na izročitev fotokopij članskega imenika brez plačila stroškov s strani tožeče stranke, pritožbeno sodišče pripominja, da je taka odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna glede na dejstvo, kako je tožeča stranka oblikovala svoj zahtevek. Oblikovala pa ga je tako, da je postavila zahtevek po izročitvi fotokopij članskega imenika, pri čemer v svojem tožbenem zahtevku ni navedla, da je sama pripravljena poravnati tozadevne stroške. Res je sicer, kar navaja pritožnik, da določilo 2. odst. 48. čl. Zadružnih pravil določa petdnevni rok po končanem občnem zboru, ko mora biti zapisnik na vpogled vsem članom na sedežu zadruge. Prav pa ima tudi v tem, da 4. odst. 25. čl. Zakona o zadrugah daje zadružnikom pravico tudi do tega, da jim zadruga na njihovo zahtevo in stroške pošlje prepis ali fotokopijo zapisnika. Nekorektno in napačno pa je njegovo nadaljnje izvajanje češ, da pa je članom zadruge ta pravica dana brez časovne omejitve, kar naj bi pomenilo, da jim daje možnost zahtevati prepise oz. fotokopije popolnih zapisnikov vseh občnih zborov zadruge vse od leta 1990 naprej. Glede na dikcijo zakona, ki pravi, da mora biti zapisnik v petih dneh po končnem občnem zboru na vpogled vsem članom na sedežu zadruge, tistim članom, ki to zahtevajo pa tudi poslan njegov prepis ali fotokopija na stroške zadruge, namreč pritožbeno sodišče smatra, da je tudi ta pravica članom omejena le na rok petih dni po končanem občnem zboru, kot je to razlagalo tudi sodišče prve stopnje, saj bi dejansko kakršnokoli drugo tolmačenje te določbe privedlo do absurdne situacije, ko bi bila zadruga dolžna članom izdajati dokumentacijo, ki je po veljavnih zakonskih predpisih niti ni dolžna več hraniti. Po mnenju pritožbenega sodišča so namreč tudi ob taki razlagi te zakonske določbe v celoti varovani interesi zadružnikov, saj imajo ti vse možnosti pravočasne in celovite seznanitve z sprejetimi odločitvami, kar pa je dejanski namen te določbe.

Tožena stranka je v pritožbi poudarila, da izpodbija sodbo v celoti, torej tudi glede odmere pravdnih stroškov, vendar pa v zvezi s tem delom odločbe ne navaja nobenih razlogov. Ker pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje glede tega dela odločitve ni zagrešilo nobenih kršitev iz 2. odst. 350. čl. ZPP, je tudi ta del pritožbe ocenilo kot neutemeljen.

Upoštevajoč zgoraj navedene razloge je pritožbeno sodišče na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo tožeče stranke zoper zavrnilni del sodbe zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Tožeča stranka pa je v svoji pritožbi izrecno navedla, da se zoper sodbo pritožuje v celoti, kar pomeni, da se pritožuje tudi zoper odločitev sodišča, vsebovano v prvem odstavku izpodbijane sodbe. Ker pa je v tem delu tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela, pritožbeno sodišče ocenjuje, da za pritožbo nima prav nobenega pravnega interesa. To pa pomeni, da je njena pritožba nedovoljena, kot je to opredeljeno v 3. odst. 343. čl. ZPP in jo je zato v tem delu pritožbeno sodišče zavrglo.