Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi kot družinskega člana tožnice pravilno upoštevalo njenega moža, ne glede na to, da ima tožničin mož poleg stalnega prebivališča (ki je enako kot tožničino) prijavljeno še (drugo) začasno prebivališče. Tožnica pa tudi ni zatrjevala niti izkazala, da z možem nista več zakonca v smislu določb predpisov, ki urejajo družinska razmerja.

Glede na ugotovljene dohodke tožnice in njenega moža, je presoja sodišča prve stopnje, da s plačilom sodne takse (ki je enkratna obveznost) njuno preživljanje ne bo ogroženo, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za tožbo v upravnem sporu, ker je ugotovilo, da s plačilom sodne takse v znesku 148,00 EUR preživljanje tožnice in njenega moža ne bo ogroženo (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Iz njene izjave o premoženjskem stanju je razvidno, da je v slabem finančnem stanju in je insolventna. Prejema le pokojnino v višini 472,84 EUR. Sodišče je napačno ugotovilo, da živi z možem, ki prejema pokojnino v višini 1.205,00 EUR, saj je v izjavi o premoženjskem stanju navedla, da mož živi na drugem naslovu. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri presoji utemeljenosti predloga stranke za oprostitev plačila sodnih taks je odločilna ugotovitev, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja sama, ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodnih taks presojalo na podlagi pisnih izjav o premoženjskem stanju tožnice in njenih družinskih članov (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1).

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi kot družinskega člana tožnice pravilno upoštevalo njenega moža. Iz dopolnjene izjave o njegovem premoženjskem stanju res izhaja, da ima tožničin mož poleg stalnega prebivališča (ki je enako kot tožničino) še drugo začasno prebivališče, vendar po presoji Vrhovnega sodišča to ne pomeni, da se ne more šteti za družinskega člana v smislu določb ZST-1. V skladu z Navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju (Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, Ur. l. RS, št. 93/2008, 26/2011) je zakonec družinski član, ki se upošteva pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, poleg tega pa tožnica tudi ni niti zatrjevala niti izkazala, da z možem nista več zakonca v smislu določb predpisov, ki urejajo družinska razmerja. Zato je ta pritožbeni ugovor neutemeljen.

6. Glede na navedeno in na ugotovljene dohodke tožnice (472,84 EUR) in njenega moža (1.205,00 EUR), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pritožnica ni izkazala pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Tudi po presoji Vrhovega sodišča s plačilom sodne takse v višini 148,00 EUR, ki predstavlja enkratno obveznost, ne bo ogroženo preživljanje tožnice in njenega moža. 7. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.