Jedro

20.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje J. d.o.o. Navaja, da je v glavi obeh sklepov naveden kot dolžnik, vendar ni dolžnik, ki bi odgovarjal za celotno poplačilo obveznosti. Sodišče je sprejelo sklep, da se izvršba nadaljuje zoper njega kot hipotekarnega dolžnika, vendar je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal, pa o njegovem ugovoru še ni bilo odločeno. Navaja vsebino svojega ugovora. Ker o njegovih ugovorih še ni bilo odločeno, ne more biti v tem postopku označen kot dolžnik, zato predlaga, da se izbriše iz uvodov obeh sklepov kot dolžnik.

6.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi na podlagi izvršilnega naslova, in sicer neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja E. E. SV 941/2009 z dne 6. 5. 2009 in neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke F. F. SV 370/2009 z dne 7. 5. 2009, med drugim na dolžnikove premičnine.

Oba notarska spisa sta sklenjena zaradi zavarovanja terjatve po kreditni pogodbi, vsebina kreditne pogodbe, t.j. terjatev, zapadlost le-te, obrestna mera in ostali bistveni pogodbeni pogoji, pa je povzeta v obeh sporazumih o zavarovanju, kar za določnost terjatve zadostuje in sta izvršilna naslova zato primerna za izvršbo.

21.Na pritožbo je odgovoril dolžnik A. d.o.o. po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

7.Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da sta bila oba notarska spisa sklenjena zaradi zavarovanja terjatve po kreditni pogodbi reg. št. LD000 (točka Prvič Sporazuma o zavarovanju po notarskem zapisu št. SV 941/09 in točka Prvič Sporazuma o zavarovanju po notarskem zapisu SV 370/2009), vsebina kreditne pogodbe, t.j. terjatev, zapadlost le-te, obrestna mera in ostali bistveni pogodbeni pogoji, pa je povzeta v obeh sporazumih o zavarovanju, kar za določnost terjatve zadostuje in sta izvršilna naslova zato primerna za izvršbo na podlagi 21. člena ZIZ. Pritožba v tem delu tako ni utemeljena.

Skladno z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na celotno vsebino izvršilnega naslova, tudi na to, kdo je pooblaščenec ene izmed strank. Notarskima zapisoma zato ni mogoče odreči izvršljivosti zgolj zato, ker jima ni priloženo pooblastilo upnikove pooblaščenke.

22.Pritožba ni dovoljena.

Res je telekomunikacijsko omrežje spreminjajoče se, dinamično omrežje, vendar pa je povsem pravilno stališče, da so predmet neposestne zastavne pravice v konkretnem primeru lahko le tiste premičnine, ki so se na konkretnih parc. št. nahajale na dan sklenitve neposredno izvršljivega notarskega zapisa in so torej določljive, medtem ko so posamezni optični kabli in deli gospodarske javne infrastrukture v notarskem zapisu še bolj določno identificirani. Pravno nepomembna so v tem oziru dolžnikova izvajanja o "telesnosti" in zaznavnosti s čutili.

8.Neutemeljene so dalje pritožbene trditve, da k notarskim zapisom ni priloženo pooblastilo upnikove pooblaščenke. Skladno z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na celotno vsebino izvršilnega naslova, tudi na to, kdo je pooblaščenec ene izmed strank. Notarskima zapisoma zato ni mogoče odreči izvršljivosti zgolj zato, ker jima ni priloženo pooblastilo upnikove pooblaščenke. Tudi sicer pa navedenega dolžnik v ugovoru ni uveljavljal ter gre za pritožbene novote, glede katerih dolžnik v ničemer ne pojasni, zakaj jih ni uveljavljal že v ugovoru, in so zaradi navedenega tudi neupoštevne (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ne drži, da telekomunikacijsko omrežje ni zbirna stvar, na kateri kot na celoti ni možno ustanoviti zastavne pravice (to na zbirni stvari sicer je mogoče), vendar pa to za obravnavano zadevo niti ni relevantno oziroma bistveno, saj omrežja niso bila zastavljena kot taka, ampak so bile zastavljene posamezne stvari (veliko število le-teh, naštetih tudi v sklepu o izvršbi). V neposredno izvršljivih notarskih zapisih so bile namreč naštete (vsaj določljive) posamezne premičnine, na katerih se ustanavlja neposestna zastavna pravica. Potencialnem kupcem morajo na ta način biti premičnine, ki so predmet izvršbe, tudi predstavljene ter bodo na ta način tudi vedeli, kaj kupujejo.

23.Predpostavka dovoljenosti pritožbe je med drugim, da jo je vložila upravičena oseba oziroma oseba, ki je zanjo imela pravni interes (četrti odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je dolžnik podal le omejeno soglasje k neposredni izvršljivosti v zvezi z notarskima zapisoma, in sicer naj bi dolžnik soglašal le z neposredno izvršljivostjo glede stvari, na katerih je bila ustanovljena neposestna zastavna pravica. Če to drži glede notarskega zapisa SV 941/2009, pa ne drži glede notarskega zapisa SV 370/2009, kjer je v drugem odstavku na 20. strani navedeno, da lahko upnik v primeru, da dolžnik (ali porok) ne bo izpolnjeval svojih obveznosti, določenih v kreditni pogodbi in pogodbi o zastavi, izterja svojo terjatev neposredno v izvršilnem postopku z rubežem in podajo premičnega in nepremičnega premoženja ali sredstev na kateremkoli računu dolžnika ali poroka. Dolžnik je torej v slednjem notarskem zapisu podal neomejeno soglasje k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa na vse njegovo premoženje. V čem naj v tem delu odločba sodišča ne bi bila obrazložena, dolžnik ne pove, tudi sicer pa tudi sam ni podal tovrstnih ugovornih navedb, na katere bi sodišče v izpodbijanem sklepu moralo odgovoriti.

Zmotno je stališče, da naj upnik na predmetih izvršbe ne bi veljavno pridobil neposestne zastavne pravice, ker ta ni bila vpisana v register neposestnih zastavnih pravic. Urejeni sta bili dve obliki neposestne zastavne pravice: navadna in registrska. Neposestna zastavna pravica je nastala že s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sklenitev takega sporazuma ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine. Zastavna pravica na zastavljenih telekomunikacijskih omrežjih oziroma stvareh, ki sestavljajo ta omrežja, v konkretnem primeru ni bila registrska zastavna pravica. Med vrstami premičnin, za katere se je vzpostavil register neposestnih zastavnih pravic, je bila navedena "oprema", a ta pojem ni bil opredeljen. Telekomunikacijsko omrežje kot zbirna stvar ni bilo določeno kot stvar, za katero je bil vzpostavljen register neposestnih zastavnih pravic. "Sestavine", t.j. (posamezne) stvari, ki so ga sestavljale, pa niso bile predmet vpisa v register.

24.Pritožnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je zanj izdana neugodna odločba. Z izpodbijanima sklepoma pa sodišče prve stopnje v pravni položaj pritožnika sploh ni poseglo, saj ni odločilo o nobeni pravici ali obveznosti pritožnika ali nasploh o njegovem pravnem položaju. Glede na navedeno višje sodišče ocenjuje, da pritožnik za meritorno obravnavo vložene pritožbe nima pravnega interesa.

10.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi s tem, da se je nad dolžnikom vodil postopek prisilne poravnave, zaradi česar bi sodišče moralo ustrezno utesniti izvršbo. Nad dolžnikom se je res vodil postopek prisilne poravnave na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 002 z dne 8. 1. 2013, vendar pa je bil sklep o izvršbi zoper dolžnika izdan že dne 3. 1. 2012, ko dolžnik še ni bil v postopku prisilne poravnave. V sklepu o ugovoru se presoja le pravilnost izdaje sklepa o izvršbi, ki je bil takrat še pravilno izdan (takrat še ni bila podana procesna ovira za dovolitev izvršbe iz 131. člena ZFPPIPP). Presoja, ali so podani pogoji za utesnitev izvršbe, je predmet drugega sklepa oziroma pritožbe zoper sklep o nadaljevanju postopka po pritrjeni prisilni poravnavi z dne 24. 3. 2015 (tudi sicer pa je upnikova terjatev zavarovana in prisilna poravnava na podlagi prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP nanjo ne vpliva).

Izrek

25.Po pojasnjenem je višje sodišče pritožnikovo pritožbo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.

I. Pritožba zoper sklep z dne 6. 5. 2024 se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. in V. točki izreka potrdi.

11.Višje sodišče ne pritrjuje dolžnikovim navedbam, da optični kabli, kabelska kanalizacija in jaški z notarskim zapisom in posledično sklepom o izvršbi niso v zadostni meri identificirani. Oprema, v skladu s Služnostno pogodbo SKK C. z dne 30. 8. 2007, je po presoji višjega sodišča v zadostni meri identificirana z navedbo (številnih) parcelnih številk, na katerih se nahaja, pri čemer so optični kabli opredeljeni tudi s številkami modelov, proizvajalci in dolžino, objekti gospodarske javne infrastrukture pri GURS pa so označeni z enoličnimi identifikacijskimi številkami objektov v sistemu zbirnega katastra javne infrastrukture (str. 13 in nasl. notarskega zapisa SV 941/09). Res je TK omrežje spreminjajoče se, dinamično omrežje, vendar pa je povsem pravilno stališče, da so predmet neposestne zastavne pravice v konkretnem primeru lahko le tiste premičnine, ki so se na konkretnih parc. št. nahajale na dan sklenitve neposredno izvršljivega notarskega zapisa in so torej določljive, medtem ko so posamezni optični kabli in deli gospodarske javne infrastrukture v notarskem zapisu še bolj določno identificirani. Pravno nepomembna so v tem oziru dolžnikova izvajanja o "telesnosti" in zaznavnosti s čutili.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka zoper sklep z dne 6. 5. 2024.

26.A. d.o.o. sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Višje sodišče ne pritrjuje dolžnikovim pritožbenim navedbam, da telekomunikacijsko omrežje ni zbirna stvar, na kateri kot na celoti ni možno ustanoviti zastavne pravice (to na zbirni stvari sicer je mogoče), vendar pa to za obravnavano zadevo niti ni relevantno oziroma bistveno, saj omrežja niso bila zastavljena kot taka, ampak so bile zastavljene posamezne stvari (veliko število le-teh, naštetih tudi v sklepu o izvršbi). V neposredno izvršljivih notarskih zapisih so bile namreč naštete (vsaj določljive) posamezne premičnine, na katerih se ustanavlja neposestna zastavna pravica. Potencialnem kupcem morajo na ta način biti premičnine, ki so predmet izvršbe, tudi predstavljene ter bodo na ta način tudi vedeli, kaj kupujejo.

III. Pritožba zoper sklepa z dne 3. 10. 2023 in 4. 10. 2023 se zavrže.

-------------------------------

IV. A. d.o.o. sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo zoper sklepa z dne 3. 10. 2023 in 4. 10. 2023.

13.Zmotna so nadalje dolžnikova pritožbena izvajanja, da upnik na predmetih izvršbe ni veljavno pridobil neposestne zastavne pravice, ker ta ni bila vpisana v register neposestnih zastavnih pravic. Za ta spor so relevantna določila 171. in 177. člena SPZ o neposestni zastavni pravici pred novelo SPZ-B in določila Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin iz leta 2004 (Uradni list RS, št. 23/04). Le-tega pravno mnenje prof. dr. K. K. ne upošteva (višje sodišče sicer tudi v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bil dolžnik s predloženimi pravnimi mnenji prekludiran, na njih pa tudi sicer tudi ni vezano). Urejeni sta bili dve obliki neposestne zastavne pravice: navadna in registrska. Po prvem odstavku 171. člena SPZ je neposestna zastavna pravica nastala že s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sklenitev takega sporazuma ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine (tretji odstavek 171. člena SPZ). Zastavna pravica na zastavljenih telekomunikacijskih omrežjih oziroma stvareh, ki sestavljajo ta omrežja, v konkretnem primeru ni bila registrska zastavna pravica. Vrste premičnin, za katere se je vzpostavil register neposestnih zastavnih pravic, so bile določene v 8. členu Uredbe. Med njimi je bila navedena "oprema". A ta pojem ni bil opredeljen. Telekomunikacijsko omrežje kot zbirna stvar ni bilo določeno kot stvar, za katero je bil vzpostavljen register neposestnih zastavnih pravic. "Sestavine", t.j. (posamezne) stvari, ki so ga sestavljale, pa niso bile predmet vpisa v register. Peti odstavek 11. člena Uredbe je namreč določal, da opreme ni dopustno vpisati v register, če se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari (prim. 21. člen SPZ). Tako se izkaže, da se posamezni TK vodi, kabli in jaški ne bi vpisali v register, oziroma vpis v register za nastanek neposestne zastavne pravice ni bil potreben (prim. VSL sodba in sklep I Cp 1194/2021).

1SPZ je opredelil zbirno stvar kot več stvari, ki se po splošnem pojmovanju štejejo za eno stvar (21. člen SPZ). To pomeni, da zbirno stvar sestavlja več premičnih stvari, ki se po splošnem pojmovanju štejejo za eno stvar, torej stvar v stvarnopravnem pomenu (15. člen SPZ). Zbirna stvar je lahko predmet stvarnih pravic. Tako dr. Renato Vrenčur, E-paket Stvarno pravo z e-komentarjem SPZ, komentar 21. člena.

Obrazložitev

14.Telekomunikacijski vodi, kabli, jaški itd. tudi po stališču višjega sodišča niso sestavine nepremičnin po načelu superficies solo cedit po 8. v zvezi s 16. členom SPZ, temveč so kot premičnine in kot samostojne (posamezne) stvari predmet stvarnih pravic (prim. sklep VSC II Ip 72/2016). Višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da sestavina nepremičnine postane samo tisti objekt ali naprava, ki je namenjena uporabi te nepremičnine in je zaradi tega po namenu trajno na/nad/pod nepremičnino. Kabelska infrastruktura pa ni namenjena neposredno uporabi nepremičnin, pod katerimi poteka, temveč javni (splošni) rabi. Tudi dr. Nina Plavšak meni, da je "pogosto je pod zemljišči (zemljiškimi parcelami) položena gospodarska infrastruktura (kabli, vodi, omrežje in druga infrastruktura), ki ni namenjena (vsaj ne izključno) uporabi te zemljiške parcele ali objekta na njej. Niti sedanja ureditev v SPZ niti drug zakon ne določa posebnega, izrecnega pravila kot izjeme od splošnega pravila o povezanosti objekta z zemljiščem, po katerem gospodarska infrastruktura ni sestavina zemljiške parcele, temveč je predmet samostojne lastninske pravice. Stališče, da je gospodarska infrastruktura samostojna premična stvar in kot taka predmet samostojne lastninske pravice, pa je že zdaj mogoče utemeljiti z razlago, da ta infrastruktura ni namenjena uporabi zemljiške parcele ("po namenu spojena" z njo) ... Iz besedila 8. člena SPZ namreč izhaja, da sestavina zemljišča postane samo tisti objekt ali naprava, ki je namenjena uporabi tega zemljišča (nepremičnine) in je zaradi tega "po namenu trajno pod ali nad nepremičnino". Kabelska ali druga podobna javna infrastruktura pa ni namenjena (neposredno) uporabi nepremičnin, pod katerimi poteka, temveč javni (splošni) uporabi.

2Zakon o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), Uradni list RS 23-553/2020, z dne 14. 3. 2020, ki velja od od 29. 3. 2020. Po določbi osmega odstavka 177. člena SPZ Vlada Republike Slovenije z uredbo določi vrste premičnin, za katere se vzpostavi register, vrsto enoličnega identifikacijskega znaka za premičnine, način vodenja in upravljanja registra, povezovanja in iskanja podatkov v registru ter tarifo za vpise v register.

O pritožbi zoper sklep z dne 6. 5. 2024

15.Končno pa so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi moral upnik k predlogu za izvršbo priložiti služnostno pogodbo, s katero je zastavitelj izkazal pravico do uporabe prostora, ker upnik tega ni storil, pa naj neposestna zastavna pravica na "TK omrežju C. in D." sploh ne bi bila ustanovljena. Dolžnik se v tem delu pritožbe sicer nekoliko zapleta, saj priznava, da je "TK omrežje samostojna stvar" (torej ne sestavina nepremičnine), če se ustanovi služnost v javno korist. Dolžnik v pritožbi šele prvič uveljavlja, da upnik ni priložil služnostne pogodbe, ne da bi navajal opravičljive razloge, zakaj tega ni mogel uveljavljati že prej, ter gre zato za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi sicer pa je služnostna pogodba omenjena v samem notarskem zapisu SV 941/09, pa tudi dolžnik jo je sam omenil v ugovoru in s tem priznal njen obstoj. Višje sodišče na tem mestu še pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da to, da predmeti izvršbe niso sestavine nepremičnin in s tem v lasti tretjih oseb, izhaja iz pravne ureditve služnosti v javno korist (drugi odstavek 221. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-3 in prvi odstavek 26. člena ZEKom-2), ki predpostavlja, da kabelsko omrežje in druga javna infrastruktura ne postane sestavina nepremičnine, pod katero je vgrajena, temveč obdrži pravno lastnost samostojne premične stvari.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika A. d.o.o. delno ugodi in se sklep o izvršbi In 225/2011 z dne 3. 1. 2012 razveljavi v delu, v katerem je bila zoper dolžnika A. d.o.o. dovoljena izterjava: - zneska 3.479,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 6. 2011, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 316.602,89 EUR od 8. 7. 2011, ter se predlog za izvršbo v tem delu zavrne (I. točka izreka), da se v preostalem delu ugovor dolžnika zavrne (II. točka izreka sklepa) … da se zahtevi dolžnika A. d.o.o. z dne 17. 2. 2012 in z dne 16. 7. 2019 za povrnitev izvršilnih stroškov zavrneta (V. točka izreka sklepa) in da se zahteva upnika z dne 19. 6. 2019 za povrnitev izvršilnih stroškov zavrne (VI. točka izreka sklepa).

3Nova Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin Uradni list RS 85-1399/2020, stran 3160 z dne 12. 6. 2020, ki velja od 13. 6. 2020, ločuje med poslovno opremo, ki se nahaja v določeni stavbi, ki je vpisana v kataster stavb, ali v posameznem delu stavbe, ki je vpisan v kataster stavb in poslovno opremo, ki se nahaja na prostem na določeni parceli. Niti SPZ-B niti nova Uredba ne vsebujeta nikakršne prehodne določbe, po kateri bi bilo konkretne neposestne zastavne pravice vpisati v register za nazaj.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da prvostopno sodišče ni upoštevalo, da notarski zapis SV 941/09 Kreditno pogodbo LD000 opredeljuje kot prilogo tega notarskega zapisa (glej str. 55/57), zato predmetna kreditna pogodba v notarskem zapisu ni bila sklenjena, ne potrjena. Navedeno je med upnikom in dolžnikom tudi nesporno. Upnik na predmetnih premičninah zaradi okoliščine pomanjkanja vpisa v register neposestnih zastavnih pravic ni pridobil zastavne, ne ločitvene pravice. Iz odločitve Vrhovnega sodišča RS v zadevi z opr.št. II Ips 31/2020 izhaja, da neustanovitev neposestne zastavne pravice izključuje pridobitev ločitvene pravice. Prvostopno sodišče tudi ni upoštevalo, da notarski zapis SV 370/2009 sicer navaja, da naj bi upnika zastopala odvetnica B. B., pri čemer pa njeno pooblastilo k spornemu notarskemu zapisu ni priloženo, vsled česar iz navedenega razloga predmetni notarski zapis ne nosi moči neposredno izvršljivega notarskega zapisa ter ni primeren za izvršbo. Prvostopno sodišče bi moralo po uradni dolžnosti tudi upoštevati, da je dolžnik podal omejeno soglasje k neposredni izvršljivosti v zvezi z notarskima zapisoma opr. št. SV 941/09 in SV 370/2009. V predmetnem primeru tako prvostopno sodišče ob dovolitvi izvršbe ni opravilo presoje primernosti izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe s predlaganimi izvršilnimi sredstvi, zaradi česar je izpodbijani sklep v tem oziru popolnoma neobrazložen in ga je potrebno razveljaviti že iz tega razloga. Poleg tega prvostopno sodišče ni upoštevalo, da je bila izvršba dovoljena na podlagi notarskih zapisov SV 941/2009 in SV 370/2009, v katerih dolžnik ni podal soglasja k izvršljivosti na predmetih izvršbe, na katere se glasi izpodbijani sklep o izvršbi. Iz ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic (člen 22. Ustave) izhajata tako zahteva po obrazloženosti sodnih odločb (tako prvostopenjskih kot instančnih) kot tudi prepoved sodniške samovolje. Prav tako prvostopno sodišče ni upoštevalo, da je bil nad dolžnikom pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. St 001, v katerem upnik do začetka postopka prisilne poravnave ni pridobil ločitvene pravice, zato bi moralo prvostopno sodišče uporabiti določila 132. in 216. člen ZFPPIPP in utesniti izvršbo ter samo opraviti prisilno poravnavo v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.

16.Posebnih navedb glede odločitve o stroških ugovornega postopka dolžnik ne podaja, vendar pa višje sodišče ob materialnopravnem preizkusu odločitve ugotavlja, da je glede na uspeh upnika in neuspeh dolžnika v ugovornem postopku pravilna tudi ta.

4E-paket Stvarno pravo z e-komentarjem SPZ, komentar 8. člena SPZ, portal Tax-Fin-Lex.

3.Prvostopno sodišče je povsem prezrlo v spis vloženo mnenje prof. dr. Miha Juharta, po katerem mora vpis neposestne zastavne pravice na opremi vsebovati obvezne sestavine iz 11. člena Uredbe, to je oznako parc. št. in k.o. nepremičnine, na kateri se oprema nahaja, in vrsto opreme. Ker pa opremo sestavlja več samostojnih stvari, morajo biti stvari natančno opisane v neposredno izvršljivem notarskem zapisu. Na tega se lahko vpis v register sklicuje. Pravna posledica, če stvar, ki je predmet zastavne pravice, ni določena, je neveljavnost zastavne pravice. Ni torej pomembno, katere stvari so bile zastavljene na določen dan, saj je vse, kar je bilo zgrajeno pred in tudi po datumu zastavitve, predmet zastave. Prav tako po mnenju sodišča ne vzdrži dolžnikov ugovor, da predmet izvršbe ne morejo biti optični kabli in objekti gospodarske javne infrastrukture, ker ti potekajo po nepremičninah, ki so v lasti tretjih oseb, in ne dolžnika, in so tako sestavina nepremičnin.

17.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanih II. in V. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

4.Ob tem prvostopno sodišče povzame določilo 8. člena SPZ, iz katerega naj bi izhajalo, da sestavina nepremičnine postane samo tisti objekt ali naprava, ki je namenjena uporabi te nepremičnine. To pa naj bi po mnenju sodišča izhajalo tudi iz pravne ureditve služnosti v javno korist (drugi odstavek 221. člena ZUreP-3, prvi odstavek 26. člena ZEKom-2), ki predpostavlja, da kabelsko omrežje in druga javna infrastruktura ne postane sestavina nepremičnine, pod katero je vgrajeno, temveč obdrži pravno lastnost samostojne premične. Pravno stališče prvostopnega sodišča je načelno pravilno, vendar pa ne upošteva omejitve iz petega odstavka 11. člena Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljevanju: Uredba), po kateri opreme ni dopustno vpisati v register, če se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. TK omrežje, ki poteka po tujem zemljišču, bi brez ustanovljene služnostne pravice za izgradnjo, obratovanje in vzdrževanje, bilo sestavina zemljišča. To pa ne velja v primeru, kadar se ustanovi služnostna pravica v takem obsegu in za takšno obdobje, kot je nujno potrebno za gradnjo, postavitev, vzdrževanje in obratovanje TK omrežja. Zgolj v tem primeru je TK omrežje samostojna stvar in sestavina služnostne pravice, ne pa sestavina zemljišča, po katerem poteka.

18.Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5.Zato bi morala biti k notarskem zapisu o zavarovanju SV 941/2009 z dne 6. 5. 2009 in/ali k notarskemu zapisu SV 370/2009 z dne 7. 5. 2009 obvezno priložena služnostna pogodba, s katero je zastavitelj (dolžnik) izkazal svojo pravico do uporabe prostora, ker upnik tega ni storil, pa zastavna pravica na TK omrežju C. in D. sploh ni bila ustanovljena. To posredno izhaja tudi iz določbe 24. člena Uredbe, ki določa, da notar ne sme zahtevati vpisa nastanka zastavne pravice v register, če se zahteva vpis na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa in zastavitelj v primeru vpisa zalog in opreme z izpiskov iz zemljiške knjige ali drugimi listinami ne izkaže svoje pravice do uporabe prostora, v katerem so te premičnine. V posledici nepravilne odločitve iz zgoraj navedenih razlogov, pa je nepravilna tudi odločitev prvostopnega sodišča o stroških. Priglaša pritožbene stroške.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 20a, 21 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 21, 171, 171/3, 177

6.3. Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

O pritožbah zoper sklepa z dne 3. 10. 2024 in 4. 10. 2024

Pridruženi dokumenti:*

7.4. Pritožba ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom z dne 3. 10. 2023 je sodišče prve stopnje ustavilo postopek izvršbe na denarna sredstva dolžnika G. d.o.o. - v stečaju, prekinilo izvršbo na njegove nepremičnine in poslovne deleže ter ugotovilo, da je izvršba na denarno terjatev tega dolžnika do svojega dolžnika H. končana. Z izpodbijanim sklepom z dne 4. 10. 2023 pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog upnika z dne 2. 3. 2021 za odlog izvršbe na poslovne deleže dolžnikov A. d.o.o., G. d.o.o. in I. d.o.o. zavrže.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

8.5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.