20. 10. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Miroslava Zelka, Tišina, ki ga zastopa Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Ljubljana, na seji 20. oktobra 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 89/2018 z dne 19. 12. 2018 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 400/2017 z dne 10. 1. 2018 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. VII Ps 1583/2016 z dne 30. 8. 2017 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 39.a člena in petega odstavka 39.a člena v zvezi s šestim odstavkom 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 44/14 in 102/15) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) je z odločbo z dne 23. 4. 2016 zavrnil zahtevo pritožnika za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine ter z odločbo z dne 28. 9. 2016 njegovo pritožbo zoper tako odločitev. Delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb Zavoda in priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine od 23. 2. 2016 dalje ter izdajo odločbe o odmeri, višini in izplačevanju 20 % starostne pokojnine. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo, Vrhovno sodišče pa njegovo revizijo. Sodišča so sprejela stališče, da zato, ker pritožnik pogoje za starostno pokojnino izpolnjuje z upoštevanjem Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo in 22/10 – v nadaljevanju ZPol), ne izpolnjuje pogojev za priznanje izplačila 20 % pokojnine po 39.a členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), ki za priznanje te pravice zahteva izpolnjenost pogojev po ZPIZ-2.

2.Pritožnik se z navedenim stališčem ne strinja, saj meni, da krši drugi odstavek 14. člena ter 33. in 50. člen Ustave. Stališča, ki v zvezi s človekovo pravico do pokojnine, varovano po prvem odstavku 50. člena in 33. členu Ustave, izhajajo iz ustavnosodne presoje (odločbi Ustavnega sodišča št. Up-360/05 z dne 2. 10. 2008, Uradni list RS, št. 113/08, in OdlUS XVII, 85, in št. Up-770/06 z dne 27. 5. 2009, Uradni list RS, št. 54/09), naj bi veljala tudi za pravico do izplačila 20 % pokojnine. Ker so sodišča štela, da mu zato, ker pogoje za pridobitev starostne pokojnine izpolnjuje ob upoštevanju pogojev po ZPol, ne gre pravica do izplačila 20 % pokojnine, naj bi mu kršila pravico iz prvega odstavka 50. člena in 33. člena Ustave. Pritožnik meni, da v bistvo oziroma jedro pravice do izplačila 20 % pokojnine poleg pogojev, ki jih je Ustavno sodišče glede bistva oziroma jedra pravice do pokojnine opredelilo v odločbi št. Up-360/05, spada tudi pogoj, da se zavarovanec z izpolnitvijo pogojev za pridobitev pravice do pokojnine ne upokoji, temveč nadaljuje z delom ter pridobi in uživa del pokojnine, ki mu zagotavlja socialno varnost. Pritožnik meni, da gre pri tistih, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev po 27. členu ZPIZ-2, za enake položaje kot pri tistih, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev po 399. členu ZPIZ-2. Ker naj bi oboji izpolnili pogoje za pridobitev starostne pokojnine, naj bi obojim šla pravica do izplačila 20 % pokojnine. Pritožnik meni še, da mora zakonodajalec, če je v preteklosti zaradi drugačnega položaja, obveznosti, odgovornosti in pooblastil policistov določil, da se ti lahko upokojijo pod ugodnejšimi pogoji, posledično na enak način priznati tudi vse druge pravice, pogojene z izpolnitvijo pogojev za starostno upokojitev.

3.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 39.a člena in petega odstavka 39.a člena v zvezi s šestim odstavkom 140. člena ZPIZ-2. Zatrjuje, da je prvi odstavek 39.a člena ZPIZ-2 v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave, drugim odstavkom 14. člena ter 33. in 50. členom Ustave. Peti odstavek 39.a člena v zvezi s šestim odstavkom 140. člena ZPIZ-2 pa naj bi bil v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Zakonodajalec naj za različno ureditev položaja zavarovancev, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po ZPIZ-2, in zavarovancev, ki izpolnijo pogoje po 399. členu ZPIZ-2, glede pravice do izplačila 20 % pokojnine po 39.a členu ZPIZ-2 ne bi imel razumnega razloga. Za spremembo ureditve, uveljavljene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 102/15 – ZPIZ-2B), naj tudi ne bi bili izpolnjeni pogoji, ki izhajajo iz ustavnosodne presoje v zvezi z načelom zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Taka ureditev naj bi posegala tudi v pravici iz 33. člena in prvega odstavka 50. člena Ustave. Glede petega odstavka 39.a člena v zvezi s šestim odstavkom 140. člena ZPIZ-2 pobudnik meni, da ZPIZ-2 arbitrarno in brez utemeljenega razloga določa, da Zavod o upravičenosti do izplačila 20 % pokojnine obvešča le tiste osebe, ki v koledarskem letu dopolnijo 58 let starosti. Zakonska ureditev naj bi zato neenako obravnavala tiste, ki izpolnjujejo pogoje za izplačilo 20 % pokojnine, pa niso stari 58 let. Pobudnik navaja tudi, da so od uveljavitve ZPIZ-2 zavarovanci, ki prejmejo obvestilo o možnosti uveljavljanja pravice do 20 % pokojnine, v ugodnejšem položaju kot tisti, ki tega obvestila niso prejeli. Meni, da bi moral biti o tej pravici obveščen in da bi mu morala biti dana možnost, da jo uveljavi tudi v določenem roku po spremembi ureditve. Zatrjuje, da bi pravico do 20 % pokojnine, če bi bil o njej obveščen, tudi uveljavljal.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo,109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka). Pri tem se ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude in ali je za pobudo priloženo ustrezno pooblastilo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik