Jedro

7. člen OT je postavljen v splošni del OT in se uporablja samo za storitve iz posebnega - tarifnega dela OT, odstavek je izrecno predpisan za kazenski postopek, uporabi se za V. poglavje tarifnega dela OT, ta pa v tar. št. 11 med pravnimi sredstvi vsebuje tudi "predlog za obnovo".

Povečanje iz 7. člena OT namreč ni povezano z nagradami za posamezne opravljene storitve, temveč izhaja iz namena, zaradi katerega je določeno, to je dodatne obremenitve odvetnika pri zastopanju stranke.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 658/2022-4 z dne 8. 6. 2022 se v II. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč (Organ za BPP) odločil, da se odvetniku A. A. v roku 30 dni od prejema računa, ki ga je dolžan izstaviti sodišču, povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 342,58 EUR z nakazilom na njegov transakcijski račun (1. točka izreka sklepa). V presežku se zahtevek tožeče stranke za plačilo nagrade zavrne (2. točka izreka sklepa). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (3. točka izreka sklepa).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka predložila napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči upravičencu B. B. v obsegu sestave in vložitve predloga za izrek enotne kazni na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Ks 24612/2020 z dne 15. 11. 2021, sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. II K 55938/2020 z dne 17. 3. 2021, sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. II K 34715/2020 z dne 17. 6. 2021 in sodbe Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. VIII K 15972/2021 z dne 25. 3. 2021. Organ za BPP je v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) in Zakonom o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) odmeril nagrado v znesku 342,58 EUR, in sicer: 900 točk za sestavo in vložitev predloga za izrek enotne kazni tar. št. 11/4 OT, materialne stroške v višini 2% od 900 točk in 22% DDV ob upoštevanju, da je v skladu s 1. členom ZOdv odvetnik upravičen do polovičnega zneska. Tožeči stranki pa ni priznal 100 % povišanja za več kot štiri kazniva dejanja, ker se pri odmeri nagrade po tar. št. 11/4 OT upošteva kot osnova nagrada po tar. št. 10 OT, zvišana za 50 % glede na to, da gre za predlog za združitev kazni po dveh sodbah in ne gre za postopek zaradi izreka kazni za več kaznivih dejanj, kot predvideva drugi odstavek 7. člena OT.

3. Zoper navedeno odločitev je tožeča stranka pravočasno po pooblaščencu vložila tožbo v upravnem sporu. Z njo delno izpodbija sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 658/2022 z dne 8. 6. 2022, in sicer v II. točki izreka s katerim je Organ za BPP zavrnil povišanje skupnega zneska stroškov po 7. členu OT. Po mnenju tožeče stranke je Organ za BPP nepravilno odločal o odvetniških stroških in neutemeljeno zavrnil povišanje skupne vrednosti storitve za 100 % zaradi zastopanja v kazenskem postopku, kjer se obdolženemu očita več kot štiri kazniva dejanja. Nepravilen je zaključek Organa za BPP, da tar. št. 11/4 OT izključuje uporabo 7. člena OT in da se ta člen ne uporablja za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi. Neprava obnova postopka predstavlja zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku in kot izhaja iz kazenskih spisov, se obdolžencu očita več kot pet dejanj, zato pripada odvetniku v takšnem primeru tudi povišek na skupno vrednost storitve v višini 100 %, kar je skladno s 7. členom OT. V vlogi se tožeča stranka sklicuje na sodno prakso in Obvezne razlage in pojasnila OT, ki jih sprejema Odvetniška zbornica Slovenije za svoje člane. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v II. točki izreka odpravi ter zadevo v tem delu vrne Organu za BPP v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega postopka.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi, da določilo zvišanja nagrade zaradi več kaznivih dejanj pri sestavi in vložitvi predloga za združitev kazni (neprava obnova postopka) ni mogoče uporabiti. Namreč razlog predpisanega zvišanja vrednosti storitve za vsako nadaljnjo očitano kaznivo dejanje je v tem, da mora zagovornik obdolženca pripraviti obrambo za vsako od očitanih kaznivih dejanj, od uspeha te obrambe pa je odvisno ali bo obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja in tudi kakšna kazen mu bo izrečena. Ker mora torej zagovornik obrambo obdolženca pripraviti za vsako posamezno očitano dejanje, je pravično, da se zato ustrezno poveča vrednost njegove nagrade. V postopku neprave obnove postopka pa se več ne odloča o tem, ali je obsojeni storil kaznivo dejanje, ampak zgolj o tem, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka, zato ni logične podlage zakaj bi se pri sestavi takšnega predloga upoštevalo zvišanje nagrade za vsako nadaljnjo očitano kaznivo dejanje in tega postopka ni mogoče primerjati s postopkom, v katerem sodišče dejansko odloča o tem, ali je obtoženi kriv za storitev očitanih mu kaznivih dejanj. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je sodišče vročilo tožbo v odgovor stranki z interesom, ki odgovora ni podala. Prav tako v postopku ni opravila drugih procesnih dejanj.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožeča stranka kot odvetnik z odločbo organa za BPP bila postavljena za zagovornika upravičencu B. B. v obsegu sestave in vložitve predloga za izrek enotne kazni na podlagi več obsodb, da je delo bilo opravljeno in da je pravočasno predložila napotnico. Sporno pa je ali bi tožena stranka morala uporabiti določbo 7. člena OT in tožeči stranki zvišati skupno vrednost storite za 100%.

8. Glede sklicevanja tožeče stranke na pojasnila oziroma obvezne razlage določb OT, ki jih sprejema OZS, sodišče pojasnjuje, da na te razlage oziroma pojasnila ne sodišča ne organi za brezplačno pravno pomoč niso vezani. Zakon, ki ureja upravičenje do plačila odvetnikov za svoje delo je ZOdv. Ta v 17. členu določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi (prvi odstavek tega člena1). Odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje (19. člen ZOdv). Obvezna razlaga OT niti formalno niti vsebinsko in tudi po postopku sprejemanja ne predstavlja določb OT, zato pristojnih pri odločanju ne zavezuje. Ne glede na mestoma drugačna stališča, je takšna tudi prevladujoča sodna praksa2, s katero se sodišče tudi v tej zadevi strinja.

9. Sporni odstavek 7. člena OT določa, da se "za zastopanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca, oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku skupna vrednost storitve zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov." Namen te določbe je zagotoviti, da se pri povečanemu obsegu dela, ki nastane zaradi več dejanj, ki jih je treba preučiti in za njih pripraviti obrambo v korist stranke, to delo upošteva in ovrednoti s povišanjem skupne vrednosti storitev.

10. Tožena stranka zavrnitev uporabe 7. člena OT utemelji z argumentom, da se določilo ne uporablja za izredna pravna sredstva - nepravo obnovo postopka za katero gre v obravnavani zadevi, ker se odloča zgolj o tem ali so izpolnjeni pogoji za spremembo sodbe in ker gre zgolj za predlog ne pa za postopek zaradi izreka kazni.

11. 7. člen OT je postavljen v splošni del OT in se uporablja samo za storitve iz posebnega - tarifnega dela OT3, odstavek je izrecno predpisan za kazenski postopek, uporabi se za V. poglavje tarifnega dela OT, ta pa v tar. št. 11 med pravnimi sredstvi vsebuje tudi "predlog za obnovo".

12. Neprava obnova postopka je pravni institut urejen v 407. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki se uporabi če je bilo v dveh ali več sodbah zoper istega obsojenca pravnomočno izrečenih več kazni, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku. Iz komentarja navedenega člena izhaja, da gre za obnovitev tistega dela kazenskega postopka, ki se nanaša na odločanje o kazni, zato da se odpravijo določene pomanjkljivosti ali napake, storjene pri izreku enotne kazni oz. da se omogoči izvršitev enotne kazni zaradi okoliščin, ki so nastale po pravnomočnosti sodbe4. Sodišče v postopku upošteva vse tiste okoliščine, ki so že bile upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah.5 Gre za odpravo napake: kršitve kazenskega zakona, ki jo je storilo tisto sodišče, ki je izreklo kasnejšo pravnomočno sodbo.6 Ne gre torej zgolj za procesni sklep seštevka kazni. Sodišče z novo sodbo spremeni prejšnje sodbe glede odločbe o kazni in izreče eno samo kazen.7 Gre za izredno pravno sredstvo s katerim se obnovi redni del kazenskega postopka, zaradi napake sodišča. V postopku je stranki dodeljen odvetnik z razlogom, da varuje njene interese in zagotovi/preveri, da bo sodišče v zadostni meri upoštevalo vse okoliščine, ki so že bile upoštevane pri odmeri kazni v rednih kazenskih postopkih.8 V ta namen pa mora preučiti vsa kazniva dejanja iz obsodb (v obravnavanem primeru iz 5 obsodb), vse olajševalne in obteževalne okoliščine, ki so bile upoštevane pri izreku posamezne kazni in poskrbeti ter preveriti, da bo sodišče v tem postopku upoštevalo vse in v zadostni meri, zagovornik bo to storil ob sestavljanju vsebine predloga. Zaradi te dodatne obremenitve pa je upravičen do zvišanja skupne vrednosti storitve po 7 . členu OT. "Povečanje iz 7. člena OT namreč ni povezano z nagradami za posamezne opravljene storitve, temveč izhaja iz namena, zaradi katerega je določeno, to je dodatne obremenitve odvetnika pri zastopanju stranke".9

13. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Organ bo ob upoštevanju stališč sodišča v tem upravnem sporu (peti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločal o odmeri navedenih odvetniških nagrad in stroškov.

14. Po določilih prvega odstavka 13. člena ZUS-1 je sodišče odločalo po sodniku posamezniku in brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), saj dejansko stanje med strankama ni bilo sporno, sporna je bila uporaba materialnega prava.

15. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo je v postopku zastopal odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče ob upoštevanju 22% DDV, kar znaša skupno 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

16. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Ob izjemah, ki so določene v naslednjih odstavkih, ki pa ne zadevajo predmetne zadeve. 2 Glej odločitve VSC II Kp 51005/2018 z dne 30. 6. 2020, VSC I Cp 117/2020 z dne 7. 5. 2020, VSC II Kp 5623/2016 z dne 18. 8. 2020, VSL I Cp 220/2019, UPRS II U 355/2020 z dne 10. 7. 2023 in UPRS I U 778/2020 z dne 25. 11. 2022. 3 Tako sodna praksa I U 465/2021 z dne 22. 11. 2022 in III U 116/2019 z dne 28. 5. 2021. 4 Tako Vrhovno sodišče RS I Ips 22776/2019 z dne 17. 11. 2022. 5 Tako 9. točka sodbe Višjega sodišča v Mariboru II Kp 23711/2020 z dne 12. 1. 2023. 6 Povzeto iz Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 908 in 909. 7 Drugi odstavek 407. člena ZKP. 8 Tako 7. točka sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 42226/2021 z dne 22. 12. 2022. 9 Tako spdna praksa III U 116/2019 z dne 28. 5. 2021, točka 8.