Jedro

Sodišče pri odločanju o ukrepu za varstvo koristi otroka upošteva otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Vendar lahko izda začasno odredbo tudi brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja. Že iz tega (a fortiori) izhaja, da ob izdaji začasne odredbe sodišče nikakor ni "vezano" na morebiti izraženo voljo oz. željo otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. O stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke, matere mld. A. A. (roj. 2009) in B. B. (roj. 2011), s katerim je želela, da se stiki med deklicama in njunim očetom, predlagateljem, določijo drugače, kot so urejeni sedaj, ko potekajo vsako drugo sredo do ponedeljka in približno polovico časa med počitnicami. Mati je trdila, da so taki stiki za deklici preveč stresni in da jih odklanjata. Predlagala jih je vsak drugi vikend od petka do nedelje ter vsak drugi četrtek popoldne na daljavo preko aplikacije Viber, med počitnicami pa po specificiranih datumih. Sodišče je ugotovilo, da trenutni režim stikov za deklici ni ogrožujoč, zato je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

2. Zoper sklep se nasprotna udeleženka pritožuje, predlaga njegovo spremembo ali razveljavitev ter opredeljuje pritožbene stroške. Sklicuje se na mnenje CSD z dne 13. 4. 2021, da je v največjo korist deklic, da se upošteva njuna želja in s tem zmanjša njuna stiska. Polemizira z razlogi sodišča o tem, da stiki služijo tudi dolgoročnim koristim otrok, in o domnevni indokrinaciji deklic, ki jo zanika. Povzema, kaj sta dekleti povedali o tem, kakšne stike bi radi in sodišču očita, da tega ni upoštevalo. Poudarja, da sta svoji izjavi podali po dolgotrajnem sodelovanju z Varuhom otrokovih pravic, ki je pooblaščen in usposobljen za primere, kot je ta. Sklicuje se na otrokove konvencijske pravice. Navaja, da se zavračanje stikov sedaj še stopnjuje, deklici doživljata stisko, jokata, saj sta predlagatelj in njegova partnerka do njiju nesramni.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril, se zavzel za njeno zavrnitev in opredelil svoje stroške v zvezi s podanim odgovorom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se začasna odredba izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. čl. Družinskega zakonika - DZ). Pravilno je ugotovilo, da hčerki udeležencev tega postopka nista ogroženi, še bolj konkretno, da nista ogroženi zato, ker so stiki med njima in njunim očetom, predlagateljem, takšni, kot je opisano, ne pa takšni, kakršne predlaga mati.

6. DZ v 2. odst. 157. čl. določa, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, pri čemer škoda pomeni škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (3. odst. 157. čl. DZ).

7. Sodišče prve stopnje je navedene kriterije v konkretnem primeru pravilno presodilo. Temu, kar je navedlo zlasti v 17. točki obrazložitve svojega sklepa, ni kaj dodati: mati ni prav z ničemer izkazala, da bi bili hčeri zato, ker imata sedaj več stikov z očetom, kot jih sama predlaga, ogroženi. Zakaj naj bi bila hčeri ogroženi v obstoječem režimu stikov (vsako drugo sredo do ponedeljka), ne bi pa bili ogroženi, če bi bili stiki vsak drug vikend od petka do nedelje, sploh ni razumno pojasnjeno in je že na ravni trditev nesklepčno. Kratko rečeno: Sprememba, ki jo mati predlaga glede načina oz. obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oz. usodna, da bi bila korist otroka brez nje, torej brez takojšnje spremembe in nove začasne odredbe, v čemerkoli ogrožena.

8. Verjetnost škode ni izkazana, če sodišče takoj, nemudoma natančno ne sledi željam otroka. O optimalno koristnih stikih bo sodišče odločilo s končno odločbo v tej zadevi po ustrezno izvedenem dokaznem postopku. Če takoj ni zagotovljena optimalna korist še ne pomeni, da se otroku verjetno povzroča škoda. Sodišče pri odločanju o ukrepu za varstvo koristi otroka sicer upošteva otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Vendar lahko izda začasno odredbo tudi brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja (1. in 2. odst. 158. čl. DZ). Že iz tega (a fortiori) izhaja, da ob izdaji začasne odredbe sodišče nikakor ni „vezano“ na morebiti izraženo voljo oz. željo otroka.

9. Izkaže se, da so pritožbeni očitki neutemeljeni. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku -ZPP v zvezi s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

10. Stroški v zvezi z začasno odredbo, tudi pritožbeni, so del stroškov, o katerih bo sodišče odločilo na koncu postopka (151. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP-1).