Jedro

Določba 4. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti (Aneks) določa, da se zaposlene na določenih delovnih mestih v kulturi, razporedi na podlagi drugega odstavka 45. člena ZUJIK in prvega odstavka 57. člena ZJU, ko izpolnijo posebne pogoje za zasedbo teh delovnih mest. Ta določba ne določa diskrecijske pravice delodajalca, da prosto odloča, katerega zaposlenega bo razporedil na delovno mesto priznanega ustvarjalca, ampak določa, da se razporeditev opravi, ko delavec izpolni pogoje, kar ugotovi umetniški vodja zavoda.

Tožnica je svojo vlogo za zasedbo delovnega mesta priznani solistični orkestrski glasbenik prvič podala 3. 10. 2008, zato se zanjo uporabi 1. odstavek VIII. člena Meril in kriterijev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev, ki določajo, da javni zavod, v katerem se sistemizirajo delovna mesta priznanih ustvarjalcev, najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi teh meril in kriterijev določi postopke in roke za ugotavljanje doseganja posebnih pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev. Zato bi tožena stranka morala najkasneje do 15. 11. 2008 določiti postopke in roke za ugotavljanje pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev in nato tožnico razporediti na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik takoj, ko je za to delovno mesto izpolnila pogoje, saj je imela tožena stranka to delovno mesto sistemizirano.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe in sklepa se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razlike v premalo izplačanih plačah od 15. 11. 2008 do 1. 11. 2011 v skupnem znesku 15.978,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega posameznega zapadlega zneska od 6. dne v mesecu za prejšnji mesec do plačila, ter ji od teh zneskov plačati davke, prispevke in akontacijo dohodnine, neto znesek pa nakazati tožnici (I. točka izreka). Zaradi umika tožbenega zahtevka, ki se nanaša na razporeditev tožnice na delovno mesto priznani orkestrski glasbenik solist ter izdajo nove pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto, je postopek ustavilo (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je nadalje zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je tožnica upravičena do vseh pravic, ki izhajajo iz delovnega mesta priznani solistični orkestrski glasbenik od 15. 11. 2008 dalje (III. točka izreka) ter odločilo, da je tožnica dolžna plačati stroške postopka toženi stranki v višini 1.143,75 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v roku 8 dni od pravnomočnosti (IV. točka izreka).

Zoper I., III. in IV. točko izreka navedene sodbe in sklepa se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijani del sodbe in sklepa razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Napačno je stališče sodišča, da tudi če delavec izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta priznani solistični orkestrski glasbenik, ki izhajajo iz Meril in kriterijev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev (Merila), lahko delodajalec delavca na to delovno mesto v soglasju z delavcem premesti le, če je delovno mesto prosto oziroma je to skladno s kadrovskim načrtom. Pri delovnem mestu priznani solistični orkestrski glasbenik gre za statusno delovno mesto, za katerega mora delavec izpolnjevati določene pogoje, vsebina del in nalog pa se ne razlikuje. Gre bolj za naziv kot za drugo delovno mesto, saj delavec še naprej opravlja enako delo in naloge kot jih je prej. Taka razporeditev zato ne vpliva na kadrovski načrt v smislu povečanja števila kadra, saj delavec opravlja isto delo pod nazivom drugega delovnega mesta. Merila v 8. členu določajo, da javni zavod najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi meril določi postopke in roke za ugotavljanje doseganja posebnih pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev oziroma najkasneje v treh mesecih dokonča postopke ugotavljanja doseganja potrebnih pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev, ki so bili z vlogo sproženi pred uveljavitvijo teh meril, pri čemer upošteva merila, ki so veljala v času sprožitve postopka. Tožena stranka je sistemizirala delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik, kamor je bil razporejen tudi tožničin mož. Tožena stranka je tožnici dne 24. 10. 2011 izdala odločbo o razporeditvi na to delovno mesto. Tekom postopka je bilo izkazano, da tožnica izpolnjuje posebne pogoje za zasedbo tega delovnega mesta, zato bi morala tožena stranka v 3 mesecih od sprejema Meril določiti postopke in roke za ugotavljanje pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev in na podlagi tega tožnico razporediti na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik takoj, ko je bilo to delovno mesto na voljo. Razporeditev na to delovno mesto je skladna z zahtevami iz 42. in 57. člena ZJU glede kadrovskega načrta in glede postopka pred novo zaposlitvijo.

Ob interpretaciji določb Meril, Aneksa h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti, ZJU in Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), kakršno je zavzelo sodišče v izpodbijani sodbi, pa se javnim zavodom dopušča, da se lahko obveznostim iz 4. člena Aneksa in 8. člena Meril izognejo tako, da nikoli ne bi sistemizirali delovnih mest priznanih ustvarjalcev in bi se izgovarjali na to, da kadrovski ali finančni načrt nista sprejeta ali ju ne morejo spreminjati. Sodišče bi moralo odločiti, da bi tožena stranka morala ugoditi tožničini vlogi najkasneje 15. 11. 2008, ko je potekel 3-mesečni rok od uveljavitve Meril. Od tega dne tožnici pripadajo pravice iz delovnega razmerja priznani solistični orkestrski glasbenik.

Potrebno je upoštevati tudi namen Aneksa in Meril, da se stimulira delavce, zaposlene na umetniških delovnih mestih, da se vrhunsko udejstvujejo na svojih področjih in izpopolnjujejo svoje veščine in jih dajejo na ogled publiki. Obveznost za sistemizacijo umetniških delovnih mest in razporeditev delavcev, ki jo nalagata Aneks in Merila, je potrebno razlagati v okviru tega namena. Za tako udejstvovanje so delavci stimulirani z bolj prestižnim nazivom delovnega mesta in višjim plačilom za delo. Zato ne gre za novo delovno mesto, temveč za napredovanje znotraj istega delovnega mesta zaradi stimuliranja vrhunskih dosežkov umetniških delavcev. Sodišče prve stopnje pa je s svojo odločitvijo zanemarilo bistvo 4. člena Aneksa in Meril in zavzelo zelo ozko interpretacijo navedenih določb. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo potrdila, da sistemizacija delovnega mesta priznani solistični orkestrski glasbenik ne vpliva na kadrovski načrt, če se to nanaša le na sistemizacijo posameznega delovnega mesta. Sistemiziranih je lahko večje število delovnih mest, a bo v javnem zavodu vseeno zasedeno le določeno število delovnih mest, kakor bo to dopuščal finančni načrt. Kadrovski načrt, ki je del finančnega načrta in s katerim se prikaže dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe v številu zaposlenih, pa mora temeljiti na proračunu ter programu dela. Kadrovsko in finančno načrtovanje je zakonska obveznost, hkrati pa gre za obveznost dobrega gospodarja, h kateremu je zavezan tudi javni zavod. Tudi če delavec izpolnjuje pogoje za delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik, lahko delodajalec delavca na to delovno mesto premesti le v primeru, da je delovno mesto prosto in je skladno s sprejetim kadrovskim načrtom. Taka premestitev na višje vrednoteno delovno mesto pa vpliva na finančni načrt javnega zavoda.

Tožena stranka je tožnico dne 20. 3. 2009 obvestila, da njene prošnje ni mogoče upoštevati, ker v kadrovskem načrtu ni več prostih delovnih mest priznani solistični orkestrski glasbenik. V dopisu z dne 28. 3. 2011 je tožena stranka pojasnila, da za premestitev obstajajo finančne omejitve. Tožena stranka tudi ni bila dolžna sistemizirati novega delovnega mesta priznani solistični orkestrski glasbenik, saj to pomeni spremembo kadrovskega in finančnega načrta. Tožena stranka je po uveljavitvi Meril na sistemizirana delovna mesta priznani solistični orkestrski glasbenik, predvidena s kadrovskim in finančnim načrtom, razporedila nekatere druge delavce, ki so izpolnjevali pogoje, zato ni ugotavljala ali tudi tožnica izpolnjuje pogoje za to delovno mesto. Tožena stranka je v novembru 2011 povečala število teh delovnih mest in od takrat je tudi tožnica zaposlena na tem višje vrednotenem delovnem mestu.

Tožena stranka še poudarja, da je neutemeljena primerjava s tožničinim možem in sklicevanje na določbo 8. člena Meril, v kateri je določen 3-mesečni rok za dokončanje postopkov premestitve, saj je bil postopek premestitve v zvezi z njenim možem uveden pred uveljavitvijo Meril, medtem ko je bil tožničin postopek pričet 3. 10. 2008, ko so Merila že veljala.

Tožnica je v „repliki na odgovor na pritožbo“ poudarila, da če je tožena stranka lahko sistemizirala delovna mesta za osebe, ki so delovna mesta zasedle pred tožnico, bi torej lahko enako storila za tožnico. Aneks in Merila sta toženi stranki predstavila pravice, ki bodo šle delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo teh delovnih mest in do kdaj je potrebno določiti ustrezne postopke in roke za ugotavljanje doseganja teh pogojev. Situacija pri toženi stranki se ni spremenila z vidika razlik med razporeditvami delavcev, ki so bili prej razporejeni na druga delovna mesta ter tožnico. Tožena stranka bi morala ukreniti vse potrebno, da bi tudi tožnico lahko prerazporedila na to delovno mesto - spremeniti bi morala sistemizacijo delovnih mest, kadrovski načrt ali podobno, saj sicer neupravičeno diskriminira med delavci, ki izpolnjujejo pogoje za to delovno mesto. Za razlikovanje med temi delavci pa bi moral biti podan utemeljen in zakonit razlog. Skladno s 45. členom ZJU se med proračunskim obdobjem kadrovski načrt lahko spremeni, če pride do povečanja obsega dela, ki ga ni mogoče opraviti z obstoječim številom javnih uslužbencev in so zagotovljena finančna sredstva za nove zaposlitve. Pri statusnih delovnih mestih pa sploh ne pride do povečane zasedenosti delovnih mest. Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je tožnico lahko prerazporedila šele novembra 2011, saj se takrat relevantna zakonodaja glede na leto 2008, ko je tožnica zahtevala razporeditev, ni spremenila.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena in prvega odstavka 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, medtem ko pritožba bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavlja le pavšalno, zato je v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialnopravno napačna.

Tožnica v tem sporu zahteva ugotovitev, da je od 15. 11. 2008 dalje upravičena do vseh pravic, ki izhajajo iz delovnega mesta priznani solistični orkestrski glasbenik, ter izplačilo razlik v premalo izplačanih plačah za čas od 15. 11. 2008 do 1. 11. 2011. Med strankama je nesporno, da je bila v tem času tožnica zaposlena na delovnem mestu solist v simfoničnem ali operno simfoničnem orkestru in je prejemala plačo za to delovno mesto. Med strankama tudi ni sporno, da je imela tožena stranka v vtoževanem času delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik sistemizirano, ter da je tožnico na to delovno mesto razporedila z dnem 1. 11. 2011. Sporno pa je, ali je bila tožena stranka dolžna tožnico na to delovno mesto razporediti že pred tem datumom, in sicer 15. 11. 2008. Tožnica namreč trdi, da je ves čas od 15. 11. 2008 do 1. 11. 2011 izpolnjevala pogoje za delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik.

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/2002 in spremembe; v nadaljevanju: ZUJIK) v 45. do 55. členu vsebuje posebne določbe o delovnih razmerjih in o pravicah iz delovnih razmerij v javnih zavodih na področju kulture, iz katerih je razvidno, da so zaradi posebne narave področja (uresničevanje javnega interesa za kulturo) delovna razmerja oziroma pravice iz le-teh v javnih zavodih na področju kulture lahko urejena drugače kot v splošnih predpisih, ki urejajo delovna razmerja. V 1. odstavku 45.členu ZUJIK je navedeno, da se v javnih zavodih na področju kulture glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi povezanimi pravicami in obveznostmi delavcev uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, kolikor ta zakon ne določa drugače. Določila zakona, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev in se nanašajo na odločanje o pravicah in obveznostih ter odgovornostih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, sistemizacijo in kadrovski načrt, se smiselno uporabljajo tudi za javne zavode na področju kulture, kolikor ta zakon ne določa drugače (2. odstavek 45. člena ZUJIK).

Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 95/1994 in spremembe; v nadaljevanju: Kolektivna pogodba), na katero se na več mestih sklicuje ZUJIK in ki zavezuje toženo stranko, v 11. členu določa, da so aktivnosti in posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja za posamezno delovno mesto ali področje določeni z aktom o sistemizaciji, če niso le-ti urejeni s posebnimi predpisi. Aneks h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 60/2008; v nadaljevanju: Aneks) pa v 4. členu določa, da se zaposlene na delovna mesta priznani baletni plesalec solist - šifra G017032, priznani dramaturg - šifra G017033, priznani dramski igralec - šifra G017034, priznani operni pevec solist - šifra G017035, priznani orkestrski glasbenik - šifra G017036 in priznani solistični orkestrski glasbenik - šifra G017037, razporedi na podlagi drugega odstavka 45. člena ZUJIK in prvega odstavka 57. člena ZJU, ko izpolnijo posebne pogoje za zasedbo teh delovnih mest. Skladno z 2. odstavkom 45. člena ZUJIK se določila zakona, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev in se nanašajo na odločanje o pravicah in obveznostih ter odgovornostih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, sistemizacijo in kadrovski načrt, smiselno uporabljajo tudi za javne zavode na področju kulture, kolikor ta zakon ne določa drugače, medtem ko 1. odstavek 57. člena ZJU določa, da predstojnik pred sprejemom odločitve o novi zaposlitvi oceni, ali je mogoče prosto delovno mesto zasesti s premestitvijo javnega uslužbenca iz istega organa. V 2. odstavku 4. člena Aneksa je nadalje določeno, da izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavljajo umetniški vodje javnih zavodov na podlagi kriterijev in meril, ki jih predpiše minister, pristojen za kulturo.

Merila in kriteriji za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev (Ur. l. RS, št. 82/2008; v nadaljevanju: Merila) so bili sprejeti 15. 8. 2008. Ta predpis v VIII. členu določa, da javni zavod, v katerem se sistemizirajo delovna mesta priznanih ustvarjalcev, najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi teh meril, in kriterijev določi postopke in roke za ugotavljanje doseganja posebnih pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev, oziroma dokonča postopke ugotavljanja doseganja posebnih pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev, ki so bili z vlogo sproženi pred uveljavitvijo teh kriterijev in meril. Pri tem upošteva merila, ki so veljala v času sprožitve postopka.

Tožnica svoj zahtevek opira na določbo 4. člena Aneksa. Svojo vlogo za zasedbo delovnega mesta priznani solistični orkestrski glasbenik je prvič podala 3. 10. 2008, zato se zanjo uporabi 1. odstavek VIII. člena Meril, ki določa, da javni zavod, v katerem se sistemizirajo delovna mesta priznanih ustvarjalcev, najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi teh meril in kriterijev določi postopke in roke za ugotavljanje doseganja posebnih pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev. Tožnica zato v pritožbi utemeljeno navaja, da bi tožena stranka morala najkasneje do 15. 11. 2008 določiti postopke in roke za ugotavljanje pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev in nato tožnico na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik razporediti takoj, ko je za to delovno mesto izpolnila pogoje, saj je imela tožena stranka to delovno mesto sistemizirano. Določba 4. člena Aneksa po oceni pritožbenega sodišča ne določa diskrecijske pravice delodajalca, da prosto odloča, katerega zaposlenega bo razporedil na delovno mesto priznanega ustvarjalca, saj izrecno določa, da se razporeditev opravi, ko delavec izpolni pogoje, kar pa ugotovi umetniški vodja zavoda. Tožena stranka je tekom postopka zatrjevala, da je skladno z Merili na delovno mesto priznanega orkestrskega glasbenika solista razporedila druge delavce, zato sploh ni ugotavljala, ali tudi tožnica izpolnjuje pogoje. Pri tem tožena stranka ni pojasnila, kako je izbrala delavce, ki jih je razporedila na delovno mesto priznanega ustvarjalca, in zakaj ni najprej ugotovila izpolnjevanje pogojev za vse delavce ter nato med njimi naredila morebitno selekcijo. Pavšalno sklicevanje tožene stranke na dejstvo, da v kadrovskem načrtu ni več prostih mest priznanega orkestrskega glasbenika solista in da take prerazporeditve ne dopuščajo niti finančne možnosti tožene stranke, ne pojasnijo njenega postopanja, ki po oceni pritožbenega sodišča (lahko) vsebuje elemente neenake obravnave delavcev.

Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi neutemeljeno sklicuje na 42. člen ZJU, ki v 1. odstavku določa, da organi sklepajo delovna razmerja in upravljajo s kadrovskimi viri v skladu s kadrovskimi načrti. S kadrovskim načrtom se prikaže dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe v številu javnih uslužbencev za obdobje dveh let, predlog kadrovskega načrta se pripravi glede na proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela (2. in 3. odstavek 42. člena ZJU). Razporeditev z delovnega mesta solist v simfoničnem ali operno simfoničnem orkestru na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik ne vpliva na kadrovski načrt v smislu spremembe oziroma povečanja števila kadra, na kar utemeljeno opozarja tudi tožnica v pritožbi. Iz primerjave delovnih mest solist v simfoničnem ali operno simfoničnem orkestru ter priznani solistični orkestrski glasbenik izhaja, da je delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik pravzaprav nadgradnja delovnega mesta solist v simfoničnem ali operno simfoničnem orkestru, ki je v opisu tudi poimenovano „osnovno delovno mesto“. Med njima so namreč minimalne razlike, dejansko le v opisu del, kjer se pri delovnem mestu priznani solistični orkestrski glasbenik poleg del osnovnega delovnega mesta zahteva še igranje komornih glasbenih in glasbeno - scenskih del. Za delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik, ki je višje vrednoteno, se tudi ne zahteva poskusno delo, kar nedvomno kaže na to, da je na to delovno mesto lahko razporejen le delavec, ki je bil pred tem zaposlen na osnovnem delovnem mestu solist v simfoničnem ali operno simfoničnem orkestru, in ki izpolnjuje posebne pogoje, določene v Merilih. V zvezi s tem sodišče prve stopnje sicer pravilno navaja, da gre pri delovnem mestu priznani solistični orkestrski glasbenik za t.i. statusno delovno mesto, za katerega mora delavec izpolnjevati posebne pogoje, določene v merilih, medtem ko se vsebina del in nalog ne razlikuje. Vendar pa tožena stranka, kot navedeno, ni ugotavljala, ali tožnica izpolnjuje zahtevane posebne pogoje. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek nepravilno oziroma vsaj preuranjeno zavrnilo.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani in je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče po določbi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo in razveljavilo I. točko izreka izpodbijanega dela sodbe in sklepa. Zaradi medsebojne povezanosti zahtevkov je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in razveljavilo tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je tožnica upravičena do vseh pravic, ki izhajajo iz delovnega mesta priznani solistični orkestrski glasbenik od 15. 11. 2008 dalje (III. točka izreka). Razveljavitev stroškovne odločitve v IV. točki izreka pa je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari. V razveljavljenem delu je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in ugotoviti, ali je tožena stranka z dnem 15. 11. 2008 ali kadarkoli kasneje v času do 1. 11. 2011 izpolnila pogoje za razporeditev na delovno mesto priznani orkestrski glasbenik solist in nato ponovno odločiti o tožbenem zahtevku. Pri tem naj sodišče prve stopnje v okviru materialnoprocesnega vodstva tožnico pozove, da poda ustrezen tožbeni zahtevek, saj zakonske zamudne obresti lahko tečejo le od neto zneskov.

Pritožbeni stroški so skladno s 3. odstavkom 165. člena ZPP nadaljnji stroški postopka.