Jedro

Sodišču prve stopnje je tudi pritrditi, da analogna uporaba 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, na katero se sklicuje tretji, v obravnavanem primeru ni mogoča. Kot že zgoraj pojasnjeno, in kar pravilno obrazlaga tudi sodišče prve stopnje, so pogoji za odlog izvršbe za vsako stranko in udeleženca določeni posebej - za vsakega opredeljeni v posameznem zakonskem določilu. Ker ne obstaja nepopolnost predpisa, ki določa pogoje za odlog na predlog tretjega, temveč nasprotno pogoji so jasno in določno predpisani, je neutemeljeno zavzemanje pritožbe, da se na podlagi analogije uporabijo predpisi, ki urejajo odlog na predlog dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog tretjega za odlog izvršbe z dne 9. 1. 2014 zavrnilo.

2. Proti temu sklepu se tretji pravočasno pritožuje. Uveljavlja razlog bistvene kršitve določb postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter predlaga spremembo sklepa tako, da se izvršba odloži. Meni, da sklep sodišča, da tretji ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja predpostavk za odlog izvršbe, določenih v 73. členu ZIZ, ni pravilen in zakonit. Ker je tretji vložil tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in v zvezi s tem predlagal odlog izvršbe, je potrebno analogno uporabiti določbo 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, iz katerega izhaja, da je odlog možen, če je dolžnik začel pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvršbe (59. in 60. člen ZIZ). V šestem odstavku 65. člena ZIZ je določeno, da se v postopku, ki ga tretji začne na ugotovitev, da izvršba na predmet ni dopustna, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. in 60. člena ZIZ. Po mnenju pritožbe se za tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe smiselno uporabljajo enake določbe, ne glede na to, ali tožbo vloži dolžnik ali tretji. Po mnenju tretjega bi bilo zato potrebno v obravnavanem primeru analogno uporabiti določbo 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZIZ omogoča odlog izvršbe na predlog dolžnika, upnika in tretjega. Obstoj okoliščin, ki morajo biti izkazane s strani predlagatelja, da sodišče predlogu ugodi, so za dolžnika jasno in določno opredeljene v 71. členu ZIZ, za upnika v 72. členu ZIZ in za tretjega v 73. členu ZIZ.

5. Kot sodišče prve stopnje pravilno obrazlaga v izpodbijanem sklepu, mora tretji, da sodišče njegovemu predlogu za odlog izvršbe na določen predmet ugodi, izkazati, da je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno (ugovor tretjega ali tožba na nedopustnost), hkrati pa mora obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkazati s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana, oziroma, če izkaže za verjetno, da bi s takojšno izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

6. Prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da je tretji le zatrjeval, da je zoper upnika vložil tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ni pa niti navajal, še manj izkazal obstoja ostalih kumulativno zahtevanih predpostavk za odlog izvršbe iz prvega oziroma drugega odstavka 73. člena ZIZ citiranih zgoraj. Temu zaključku tretji v pritožbi tudi ne ugovarja.

7. Sodišču prve stopnje je tudi pritrditi, da analogna uporaba 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, na katero se sklicuje tretji, v obravnavanem primeru ni mogoča. Kot že zgoraj pojasnjeno, in kar pravilno obrazlaga tudi sodišče prve stopnje, so pogoji za odlog izvršbe za vsako stranko in udeleženca določeni posebej - za vsakega opredeljeni v posameznem zakonskem določilu. Ker ne obstaja nepopolnost predpisa, ki določa pogoje za odlog na predlog tretjega, temveč nasprotno pogoji so jasno in določno predpisani, je neutemeljeno zavzemanje pritožbe, da se na podlagi analogije uporabijo predpisi, ki urejajo odlog na predlog dolžnika. Pritožbeno sodišče še dodaja, da šesti odstavek 65. člena ZIZ določa, da se v pravdi, ki jo tretji začne na ugotovitev, da izvršba na predmet ni dopustna, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. in 60. člena ZIZ. Citirani določbi, na podlagi katerih se pritožba zavzema za analogno uporabo 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, določata le, da vložena tožba ne zadrži izvršbe in kaj lahko v tožbi uveljavlja dolžnik oziroma na podlagi šestega odstavka 65. člena ZIZ tudi tretji. Citirani določbi se nanašata na postopek obravnavanja nedopustnosti in ne obravnavata instituta odloga izvršbe. Ta je določno predpisan v citiranih zakonskih določbah - 71., 72. in 73. členu ZIZ.

8. Pritožniku je še pojasniti, da če dolžnik utemeljuje predlog za odlog izvršbe, na podlagi obstoja primera iz 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, mora hkrati (kumulativno) izkazati še, za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga nastane upniku. Zgolj obstoj primera iz 9. točke prvega odstavka 71. člena ni dovolj za uspešno uveljavljanje predloga za odlog. Za razliko od dolžnika mora tretji izkazati za verjetno le, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

9. Iz navedenih razlogov pritožba tretjega ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).