Jedro

V vseh primerih, ko se postopek zaključi zaradi umika tožbe ali izdaje zamudne sodbe, še preden je bil opravljen narok za glavno obravnavo, odvetniku pripada nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v višini količnika 1,3, saj v teh zadevah mandat odvetniku ni prenehal.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni tako, da se stroški postopka, ki jih je tožnica dolžna povrniti toženi stranki zvišajo z zneska 471,20 EUR na 765,70 EUR.

Tožnica je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 60,00 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek (točka I izreka) in tožnici naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v znesku 471,20 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka do plačila (točka II izreka).

Zoper II. točko izreka se tožena stranka pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo le o delu priglašenih stroškov postopka, saj je tožena stranka priglasila nagrado za postopek v znesku 765,70 EUR in materialne stroške v pavšalnem znesku 20,00 EUR, sodišče prve stopnje pa je priznalo le znesek 471,20 EUR. Sodišče prve stopnje tako o delu zahtevanih stroškov sploh ni odločilo, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določila Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008), saj se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje tako na uporabo tarifne št. 3100 kot tudi tarifne št. 3101. Zaradi navedenega je obrazložitev izpodbijanega sklepa sama s seboj v nasprotju ter v nasprotju s točko II izreka, saj je sodišče prve stopnje v resnici uporabilo le določilo tar. št. 3101. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje nagrado odmerilo kot da je prišlo do prenehanja mandata. Državno pravobranilstvo stranko zastopa na podlagi zakona, torej kot zakoniti zastopnik, zato mu mandat ne more prenehati že zaradi narave razmerja. Navedeno pomeni, da državnemu pravobranilstvu pripada celotna nagrada za postopek v skladu s tarifno št. 3100 ZOdvT. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožniku naloži še plačilo razlike do priglašene nagrade, torej še 294,50 EUR in materialne stroške v pavšalnem znesku 20,00 EUR ter stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350 člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da je pri odmeri nagrade za postopek potrebno uporabiti določbo tar. št. 3101 ZOdvT. Ta med drugim znižano nagrado v višini količnika 0,8 določa tudi v primeru, ko mandat preneha, preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. Te določbe ni mogoče tolmačiti tako, da se nanaša tudi na primere, ko mandat pooblaščencu sicer ne preneha, pride pa do predčasnega zaključka zadeve. V zvezi s tem tožena stranka utemeljeno opozarja, da državno pravobranilstvo toženo stranko zastopa na podlagi zakona, torej kot zakoniti zastopnik, zato mu mandat ne more prenehati že zaradi narave tega razmerja. Sicer pa celo v primeru, če bi toženo stranko zastopal odvetnik, ne bi prišlo do prenehanja mandata, zgolj zaradi tega, ker je tožnica umaknila tožbo, še pred narokom za glavno obravnavo. Tudi praksa pritožbenega sodišča je v vseh zadevah, razen v eni iz leta 2009 takšna, da v vseh primerih, ko se postopek zaključi zaradi umika tožbe ali izdaje zamudne sodbe, še preden je bil opravljen narok za glavno obravnavo, odvetniku pripada nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v višini količnika 1,3, saj v teh zadevah mandat odvetniku ni prenehal (glej odločbe Pdp 1234/2009 z dne 3. 2. 2010, Pdp 51/2011 z dne 27. 1. 2011, Pdp 512/2013 z dne 6. 6. 2013, Pdp 553/2013 z dne 6. 6. 2013). Ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta nagrada za postopek po tar. št. 3100 znaša priglašenih 765,70 EUR. Tožena stranka pa je utemeljeno priglasila tudi pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je stroške postopka, ki jih je tožnica dolžna povrniti toženi stranki zvišalo za 294,50 EUR, to je od zneska 471,20 EUR na znesek 765,70 EUR.

Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožnica v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, dolžna povrniti utemeljeno priglašene pritožbene stroške. Ti znašajo 60,00 EUR (nagrada za postopek po tar. št. 3220 ZOdvT v višini 50,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20 % nagrade, to je 10,00 EUR).