Jedro

Za določitev kroga dedičev, če ni bil izdan sklep o dedovanju, je odločilen čas smrti pokojne in ne čas pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

II. Dediča D. V. H. in S. K. krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da zapuščina obsega delež do 1/6 pri nepremičnini parc. št. 222/0 k.o. X in delež do 1/6 pri nepremičnini parc. št. 223/2 k.o. X (točka I), da po zapustnici nastopi zakonito dedovanje (točka II) in da so dediči na podlagi zakonitega dedovanja zapustničina vnukinja D. V. H. do 1/2 zapuščine ter S. K. in Z. P. vsak do 1/4 zapuščine (točka III).

2. Dedinja D. V. H. (1) vlaga pritožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev ter v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ker je kot dediča razglasilo tudi S. K. in Z. P.. 78. člen Zakona o denacionalizaciji (2) določa, da se glede denacionaliziranega premoženja dedovanje po pokojnem uvede z dnem pravnomočnosti prvotnega sklepa o dedovanju in ker sklep o dedovanju po zapustnici ni bil izdan, se šteje, da je dedovanje denacionaliziranega premoženja uvedeno z dnem njene smrti. Pri tem pa je prvo sodišče prezrlo, da za razliko od splošne ureditve po Zakonu o dedovanju (3), po kateri zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti, v skladu z določbami ZDen preide zapuščina na dediče šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Pri dedovanju denacionaliziranega premoženja trenutek uvedbe dedovanja in trenutek prehoda zapuščine na dediče ne sovpadata. Pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji zapuščine ni, zato pred tem trenutkom ne more preiti na dediče. Če v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dediči denacionaliziranega upravičenca niso več živi, ne morejo dedovati, ampak po vstopni pravici dedujejo njihovi dediči. Edini dedič zapustnice je bil sin W. M., ki je že umrl, vstopno pravico po njem pa ima njegova hči D. V. H., medtem ko v skladu z določbami ZD zakonski partnerki I. M. vstopna pravica ne pripada. W. M. je umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, zato premoženje ni moglo preiti na njegovo ženo in na njene potomce, ker je bila I. M. ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji prav tako že pokojna. Pri dedovanju denacionaliziranega premoženja zapuščine ne dedujejo vsi zakoniti dediči pokojnega dediča zapustnika, ampak dedujejo zgolj potomci pokojnih dedičev zapustnika na podlagi vstopne pravice. Pri dedovanju denacionaliziranega premoženja instituta dedne transmisije ni mogoče uporabiti. Pritožbena stališča potrjujeta tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1879/2012 in sklep Višjega sodišča v Celju Cp 1881/2006. 3. Dedič S. K. je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 78. člena ZDen, ki določa, da se v postopku denacionalizacije uvede dedovanje po umrlem z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, kar pomeni, da so do dedovanja upravičeni dediči (oziroma njihovi potomci), ki bi dedovali premoženje po zapustniku že po pravnomočnem sklepu o dedovanju. ZDen glede vprašanj, povezanih z zapuščinskim postopkom, ki jih ne ureja sam, odkazuje na uporabo določb ZD (drugi odstavek 74. člena ZDen). ZD za trenutek, ki je odločilen za določitev kroga dedičev, določa zapustnikovo smrt (prvi odstavek 123. člena ZD in 125. člen ZD). Ta trenutek sodi v isto časovno obdobje, kot pravnomočnost odločbe o dedovanju, tako da je zagotovljeno enako obravnavanje vseh denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov.

6. Ker pred odločanjem o dedovanju denacionalizacijskega premoženja sklep o dedovanju po zapustnici ni bil izdan, je bilo treba uporabiti ZD, ki kot trenutek, odločilen za določitev kroga dedičev, določa trenutek zapustnikove smrti. Iz navedenega razloga lahko z dedovanjem pridobijo premoženje, ki je bilo podržavljeno zapustniku, tudi tisti, ki niso njegovi dediči, če so dediči zapustnikovega dediča, ki je dedoval in je umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji (4). Prvi odstavek 78. člena ZDen določa trenutek, ko se določijo dediči denacionaliziranega premoženja, drugi odstavek 78. člena ZDen pa določa, da se pokojnikova zapuščina, ki predstavlja denacionalizirano premoženje, izroči dedičem z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Pritožba pravilno opozarja, da pri dedovanju denacionaliziranega premoženja trenutek uvedbe dedovanja in s tem določitev dedičev, ne sovpada s trenutkom prehoda zapuščine na dediče, ker je za določitev kroga dedičev odločilen trenutek zapustnikove smrti. Sin pokojnice je pokojnico preživel, dedinji po njem pa sta bili njegova hči D. V. H. in njegova žena I. M., ki ga je preživela, njena dedinja pa je bila V. S., ki je prav tako umrla, dediča pa sta bila njen sin S. K. in njen mož B. S., ki je umrl, po njem pa je dedovala Z. P..

7. Zmotne so pritožbene navedbe, da je zato, ker je bil v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji edini dedič zapustnice njen sin W. M., ki je že umrl, na podlagi vstopne pravice izključna dedinja le njegova hči D. V. H., ker po določbah ZD njegovi zakonski partnerki I. M. vstopna pravica ne pripada. Iz navedenih razlogov tudi niso relevantne okoliščine, da denacionalizirano premoženje nikoli ni prešlo na W. M., ki je umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji in da zato to premoženje ni moglo priti na njegovo ženo I. M. in njene potomce. Kot je bilo že pojasnjeno je za določitev kroga dedičev odločilen čas smrti pokojne in ne čas pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe. V pritožbi citirani odločbi urejata drugačne dejanske okoliščine, sodna praksa (5) pa potrjuje materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo že sodišče prve stopnje.

8. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

9. Pritožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato pritožnica in S. K. krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) V nadaljevanju dedinja.

(2) V nadaljevanju ZDen.

(3) V nadaljevanju ZD.

(4) Glej 8. točko odločbe Ustavnega sodišča Up 82/2001. (5) Glej odločbo Up 82/01 in U-I-138/99 ter odločbe VSL I Cp 1273/2011, II Cp 3847/2008 in II Cp 3156/2008