Jedro

Vodenje disciplinskega postopka se začne z uvedbo, in zaključi s pravnomočnostjo prvostopne odločbe, oziroma z dokončnostjo drugostopne odločbe. Zastaralni rok za vodenje začne teči od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca. Uvedba postopka je skrajni rok, od katerega teče zastaranje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizije.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v Ljubljani je kot sodišče prve stopnje z odločbo ... z dne 25.11.1993 ugodilo zahtevku tožnice in smiselno razveljavilo odločbo disciplinske komisije tožene stranke št. ... z dne 28.6.1993, s katero je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja in sklep delavskega sveta tožene stranke št. ... z dne 2.11.1993, s katerim je bil zavrnjen tožničin ugovor zoper odločbo disciplinske komisije. Sodišče je tako odločilo, ker je ugotovilo, da je vodenje disciplinskega postopka zastaralo. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z odločbo ... z dne 23.2.1995 zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. V svoji odločbi navaja, da je zastaralni rok pravilno računan od 9.3.1993, ko je bila dana zahteva za disciplinski postopek, saj tožnica ni bila obdolžena za kršitve delovnih obveznosti storjenih po tem datumu. Predlog za razširitev zahteve za disciplinski postopek ni bil podan. Šestmesečni zastaralni rok pa je potekel pred dokončno odločitvijo o disciplinskem ukrepu. Zoper drugostopno odločbo je tožena stranka pravočasno vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, in sicer zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Tožena stranka meni, da se šestmesečni zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka ne računa od vložitve zahteve za disciplinski postopek, ker še takrat niso znana vsa dejstva in elementi kršitve, ampak od dneva, ko je to vse znano. V obravnavanem primeru bi to naj bilo 11.5.1993, ko je bil glavni direktor seznanjen z ugotovitvami predhodnega preiskovalnega postopka. Razen tega je tožnica še tudi po vložitvi zahteve za disciplinski postopek nadaljevala s kršitvijo, ker vse do zaključka pripravljalnega postopka dne 11.5.1993 ni dala ustreznih podatkov o blagu, ki je bilo popisano. Tožena stranka predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodni odločbi.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 35/91) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožnici, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo tožnica med drugim navaja, da je bila od 5.3.1993 dalje začasno odstranjena z dela in tako ni mogla storiti nobene kršitve več. Predlaga, da revizijsko sodišče zavrne revizijo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano odločbo ter toženi stranki naloži plačilo stroškov revizijskega postopka.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče se strinja z odločitvami nižjih sodišč zaradi razlogov, ki sta jih navedli v svojih odločbah. Zastaranje disciplinskega postopka ureja zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) v 67. členu. Zakon loči zastaranje začetka postopka, to je uvedbo disciplinskega postopka in zastaranje vodenja disciplinskega postopka. Začetek disciplinskega postopka zastara po treh mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca, oziroma po šestih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Po določbi prvega odstavka 61. člena istega zakona se disciplinski postopek začne - uvede - s pismeno zahtevo pristojnega organa oziroma delavca. Vodenje disciplinskega postopka pa zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca, oziroma po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. V obravnavanem primeru je sporno zastaranje vodenja disciplinskega postopka.

Vodenje disciplinskega postopka se začne z uvedbo disciplinskega postopka, to je z izdajo zahteve za disciplinski postopek, in zaključi s pravnomočnostjo prvostopne odločbe oziroma z dokončnostjo drugostopne odločbe. V obravnavanem primeru je bila zahteva za disciplinski postopek izdana 9.3.1993 in istega dne je disciplinska komisija izdala sklep o uvedbi disciplinskega postopka, kar po zakonu ni predpisano. Tako ne more biti nobenega dvoma, da je bil disciplinski postopek 9.3.1993 uveden oziroma se šteje, da se je od tega dne dalje vodil. Predhodni "preiskovalni postopek" je sestavni del vodenja postopka. Revizijsko sodišče poudarja, da zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka začne teči od dneva, ko se je zvedelo za kršitev, to pa je običajno pred uvedbo disciplinskega postopka, saj je disciplinski postopek izjemoma uveden isti dan, ko se je zvedelo za kršitev in storilca. Uvedba disciplinskega postopka je dejansko skrajni rok, od katerega se računa zastaranje vodenja disciplinskega postopka. V obravnavanem primeru je od uvedbe disciplinskega postopka (9.3.1993) do dokončne odločitve v disciplinskem postopku na seji delavskega sveta (29.10.1993) poteklo več kot šest mesecev, zato je vodenje disciplinskega postopka zastaralo najpozneje 9.9.1993, to je pred dokončno odločitvijo. Zastaranje pomeni, da postopek ni več dovoljen. Z nastopom zastaranja, postopka ni dovoljeno voditi naprej, postopek je treba ustaviti.

Glede na navedeno je bilo materialno pravo glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno, zato je revizijsko sodišče po tem, ko je ugotovilo, da niso podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku, katere sodišče po določbi 368. člena istega zakona upošteva po uradni dolžnosti, revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen zakona o pravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je upoštevajoč določbo prvega odstavka 155. člena zakona o pravdnem postopku odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške odgovora na revizijo.

Določbe zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in zakona o pravdnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).