Jedro

Za odločitev o utemeljenosti zahtevka za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine je treba ugotoviti, ali in v kakšnem deležu toženci zasedajo stvar, ki je tudi v tožnikovi lasti. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da je višina deležev tožnika in prve toženke na skupnem premoženju predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Utemeljeno pa je pritožbeno stališče, da sodišče ni ocenilo vseh okoliščin, pomembnih za presojo, ali je prekinitev postopka utemeljena z vidika načela ekonomičnosti in pospešitve postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog tožene stranke za prekinitev postopka zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v zadevi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. P 108/2020-II.

2. Tožnik v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Izpodbijani sklep je nezakonit in v nasprotju z ustavno pravico do poštenega postopka in do sojenja v razumnem roku. Pri odločitvi niso bila upoštevana dejstva iz te zadeve in iz zadeve P 108/2020-II. Iz podatkov obravnavane zadeve izhaja, - da je bila tožba vložena 24. 10. 2018, - da toženci že od 2. 9. 2015, ko so tožnika proti njegovi volji pregnali iz nepremičnine, uporabljajo nepremičnino v celoti, - da je uspel s tožbo za vračilo ključa in dopustitev vstopa in souporabe nepremičnine, - da je želel doseči razdelitev nepremičnine s 729 m2 bivalnih površin v naravi in že leta 2015 pozval tožence k dogovoru o načinu souporabe ali plačilu nadomestila za uporabo njegovega dela, - da toženci niso sprejeli teh predlogov, niti sami ponudili ničesar, - da je ostal brez doma, službe in v težki finančni situaciji, - da druga toženka in tretji toženec nista prispevala k izgradnji hiše in da je bistven del sredstev prispeval sam, - da je v skladu s pozivom sodišča založil predujem za izvedenca.

Iz zadeve P 108/2020-II izhaja, - da je tožnik 2. 3. 2020 vložil tožbo za ugotovitev skupnega premoženja, v kateri zahteva, da se ugotovi, da je v tej zadevi obravnavana nepremičnina skupno premoženje njega in prve toženke, - da je prva toženka 24. 6. 2020 vložila nasprotno tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da v skupno premoženje sodi še več drugih nepremičnin in premičnin, - da bo glede na obseg predlaganih dokazov spor o obsegu skupnega premoženja dolg in zapleten, - da je iz dokazov, ki jih je predložil k tožbi, razvidno, da je sam plačal račune v višini 91 % vrednosti nepremičnine, prva toženka pa v višini 8,2 %, in da druga toženka in tretji toženec nista prispevala niti v denarju niti v delu, - da dokazovanje višine deleža ne bo terjalo dolgotrajnega postopka.

Odločitev v tej zadevi je resda odvisna od velikosti deležev na skupnem premoženju, a to ne zadostuje za prekinitev postopka. Toženci ne zatrjujejo, da so sprožili postopek v zvezi s spremembo deležev na nepremičnini. Druga toženka in tretji toženec ne trdita, da je njun solastninski delež višji od zemljiškoknjižnega. Prva toženka pa sicer trdi, da je njen delež višji, a le na polovičnem solastninskem deležu (skupaj s tožnikom). Sam v tožbi v zadevi P 108/2020-II ne uveljavlja spremembe obstoječih solastninskih deležev, ampak le denarno nadomestilo za svoj višji prispevek, v tem postopku pa zahteva nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe, ki izvira iz enočetrtinskega solastninskega deleža. Če sodišče meni, da je za odločitev v zadevi treba ugotoviti višino solastninskih deležev, naj to ugotovi v tem postopku. Dokazovanje je relativno enostavno, saj so vse listine v zvezi z nastankom nepremičnine in o dohodkih tožnika in prve toženke že v spisu. Te okoliščine narekujejo prednost pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Nenazadnje bi bila taka odločitev tudi v korist tožencev, saj že več let tečejo obresti od neplačane uporabnine.

3. Toženci v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Med tožnikom in prvim tožencem teče spor o višini deležev na skupnem premoženju, kamor sodi tudi v tem postopku obravnavana nepremičnina. Deleži do delitve niso določeni. O tem teče pravda v zadevi P 108/2020-II. Na podatke zemljiške knjige se lahko opira le dobroverni tretji. O identičnem vprašanju je bilo na enak način odločeno že v zadevah VS RS II Ips 490/2005 in VSL I Cp 571/2016. Pritožba podaja obširne razloge za nadaljevanje postopka, ne izpodbija pa razlogov iz sklepa in podaja številne nejasne navedbe in laži o tožencih, pri tem pa zlorablja institut brezplačne pravne pomoči. Druga toženka in tretji toženec resda ne trdita, da sta njuna solastninska deleža višja od četrtine, trdita pa, da ta ustreza njunemu prispevku h gradnji hiše in da je bila hiša v naravi sporazumno razdeljena in zasedata manj od polovice.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik s tožbo, vloženo 24. 10. 2018, uveljavlja zahtevek za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine, ki je po zemljiškoknjižnih podatkih v solasti pravdnih strank z enakimi četrtinskimi solastninskimi deleži. Dne 21. 4. 2020 je prva toženka vložila tožbo za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, v kateri uveljavlja, da solastninska deleža tožnika in prve toženke glede v tem postopku obravnavane nepremičnine sodita v njuno skupno premoženje in da je njen delež na skupnem premoženju višji od polovice. V izpodbijanem sklepu je zavzeto stališče, da je odločitev o deležu tožnika in prve toženke na skupnem premoženju predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o višini nadomestila v tej zadevi, in da je prekinitev utemeljena s tem, da se prepreči podvajanje stroškov, ki bi nastali z izvedbo dveh postopkov o istem vprašanju.

6. Po prvem odstavku 206. člena ZPP sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je pri presoji, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo ali z odločitvijo počakalo do odločitve v drugem, že potekajočem postopku, treba upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP).

7. Za odločitev o utemeljenosti zahtevka za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine je treba ugotoviti, ali in v kakšnem deležu toženci zasedajo stvar, ki je tudi v tožnikovi lasti. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da je višina deležev tožnika in prve toženke na skupnem premoženju predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi.1

8. Utemeljeno pa je pritožbeno stališče, da sodišče ni ocenilo vseh okoliščin, pomembnih za presojo, ali je prekinitev postopka utemeljena z vidika načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. Prekinitev postopka povzroči zastoj v postopku, zato je nujna ocena, ali bi bilo s čakanjem na odločitev v drugi pravdi sodno varstvo v tej pravdi odloženo za nesprejemljivo dolgo obdobje.2 Za to presojo je pomembno, na kakšen način oziroma v kakšnem obsegu bo odločitev v drugi pravdi pomembna za to zadevo, koliko časa že teče postopek, kdaj je bil začet postopek, v katerem se odloča o predhodnem vprašanju, kako obsežna in kompleksna je tista zadeva, ali vključuje tudi druga sporna vprašanja, je bil že izveden dokazni postopek oziroma v kateri fazi obravnavanja se zadeva nahaja ipd. Ker je sodišče upoštevalo le eno od pomembnih okoliščin, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ki jo je – upoštevaje zbrano procesno gradivo, o katerem sta se pravdni stranki imeli možnost izreči – mogoče odpraviti pred pritožbenim sodiščem (366. člen v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP).

9. Pri odločitvi je upoštevalo navedbe in dokaze, predložene pred izdajo izpodbijanega sklepa, in navedbe iz tožnikove sedme pripravljalne vloge, ki je bila vložena na dan vročitve izpodbijanega sklepa. Sklep je bil namreč izdan po naroku, na katerem je sodišče tožnika pozvalo k založitvi predujma za izvedenca in napovedalo, da bo na naslednjem naroku zaslišalo pravdni stranki. Z njegovo izdajo se je sicer sodišče odzvalo na "ponovni predlog" tožencev za prekinitev postopka, a ob vročitvi tožniku ni določilo roka, v katerem se lahko o njem izjavi. Toženci so imeli možnost, da se o navedbah iz tožnikove vloge, ki so vključene tudi v pritožbo, izrečejo v odgovoru na pritožbo.

10. Iz podatkov spisa izhaja, da tožnik temelji zahtevek za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (med drugim) na trditvi, da ima – tako kot tudi vsak od tožencev – četrtinski solastninski delež na sporni nepremičnini, da v pravdi, zaradi katere je ta postopek prekinjen, teče spor le med njim in prvo toženko ter da toženka v tisti pravdi uveljavlja, da oba njuna solastninska deleža na sporni nepremičnini sodita v njuno skupno premoženje in da njen delež na skupnem premoženju znaša 7/10. Solastninska deleža drugega toženca in tretje toženke torej nista predmet druge pravde, glede solastninskega deleža tožnika pa toženka ni navedla vseh dejstev, ki bi utemeljevala sklep, da je lastninska pripadnost drugačna od zemljiškoknjižne. Njeno stališče, da se tožnik ne more opirati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, sicer drži, a je na toženki breme, da dokaže, da vknjižba nima veljavnega temelja, o tem pa trditev doslej ni podala.

11. Pritožnik tudi utemeljeno uveljavlja, da je prva toženka vložila tožbo poldrugo leto po vložitvi obravnavane tožbe (in več let po razpadu življenjske skupnosti) in da je poleg deležev na skupnem premoženju sporen obseg skupnega premoženja (v katerega naj bi sodilo več raznovrstnih stvari), tožnica pa poleg tega zahteva še njegovo delitev. Gre za zelo kompleksno zadevo tako v dejanskem kot pravnem pogledu, v kateri se je postopek šele začel, ni pa izkazano, da bi bil dokazni postopek v zvezi z ugotavljanjem deležev na skupnem premoženju zamuden in drag.

12. Ob upoštevanju navedenih okoliščin predlog za prekinitev postopka ni utemeljen.

13. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se predlog za prekinitev postopka zavrne (3. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je predmet presoje odločitev, s katero postopek ni bil končan.

1 Tako tudi odločbi Vrhovnega sodišča in Višjega sodišča v Ljubljani, na kateri se sklicujejo toženci v odgovoru na pritožbo. 2 Tako npr. tudi sklep VSL I Cp 571/2016 z dne 11. 5. 2016.