Jedro

Pri obračunavanju zapuščine in vračunavanju daril v dedne deleže je pomembno, da se vse premoženje oceni po vrednosti v istem časovnem trenutku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišče prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopolnilo pravnomočni sklep o dedovanju po pokojnem (sklep z dne 14. 7. 2003) tako, da je ugotovilo, da je zapustnik sinu A.A. in hčeri B.B. volil 400 kg bikca ali telička vsakemu, da je obračunska vrednost zapuščine 174.885,56 EUR, vrednost nujnega deleža B.B., C.C. in A.A. pa 21.860,70 EUR. Odločilo je, da se na račun dopolnitve nujnega deleža, upoštevajoč volila (B.B. in A.A. vrednost volila 950 EUR) in darila (C.C. vrednost podarjene 1/20 parc. 26/4 k. o. X v višini 3134,61 EUR), vsa obstoječa zapuščina, ugotovljena s pravnomočnim sklepom o dedovanju, izroči dedičem sinu A.A. in hčeri B.B. vsakemu do 35/100, hčeri C.C. pa 30/100. 2. Zoper sklep se pritožuje dedinja C.C. Smiselno nasprotuje temu, da so se premičnine cenile na dan 6. 5. 1995, potem pa se je ta vrednost samo valorizirala; po njenem bi se morala namreč amortizirati, saj so predmeti s časom izgubljali na svoji vrednosti. Trdi, da premičnine niso realno vrednotene. Nadalje meni, da je izjava dedinje B.B.(1) o vračunanju daril prepozna, saj tožba za zmanjšanje oporočnih razpolaganj zastara v treh letih od razglasitve oporoke. Pravi še, da je bila izročilna pogodba med zapustnikom in njegovo ženo odplačne narave in da je sodišče ne bi smelo upoštevati kot darilo.

3. Na pritožbo je odgovorila dedinja B.B. in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Najprej kaže zavrniti očitek o prepoznem uveljavljanju zmanjšanja oporočnih razpolaganj, tj. po preteku treh let od razglasitve oporoke (kar kot zastaralni rok za uveljavljanje tega določa 41. čl. Zakona o dedovanju, ZD), saj sta tako B.B. kot A.A. upoštevanje daril pri izračunu njunega nujnega deleže zahtevala na naroku 18. 2. 1997, oporoka pa je bila razglašena 16. 1. 1997. 6. Zapuščinsko sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju vrednosti daril pravilno ravnalo, ko je njihovo vrednost pri vračunavanju v dedni delež valoriziralo. ZD v 30. čl. določa, da se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. Valorizacija pa je metoda, s katero se ohranja neka ugotovljena vrednost skozi čas. Pri obračunavanju zapuščine in vračunavanju daril v dedne deleže je pomembno, da se vse premoženje oceni po vrednosti v istem časovnem trenutku. Jasno je, da premične stvari s potekom časa izgubljajo na vrednosti, in ravno zato je bila potrebna valorizacija ocenjene vrednosti darila ob zapustnikovi smrti, saj je od tega preteklo že dvajset let. Če sodišče prve stopnje ne bi tako ravnalo, bi bila vrednost daril, ki predstavljajo premično premoženje, praktično izničena, pač zaradi trajanja zapuščinskega postopka. Samemu načinu oz. metodi valorizacije pa pritožnica ne nasprotuje.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo tudi pri tem, ko je kot darilo upoštevalo tisto premoženje, ki ga je zapustnik z izročilno pogodbo izročil svoji ženi. V času sklenitve pogodbe je 1. odst. 110. ZD določal v bistvenem enako kot sedaj 1. odst. 550. čl. Obligacijskega zakonika: Če se kakšen dedič ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Res je pritožnica najprej (že pred zapuščinskim sodiščem prve stopnje) trdila, da ne gre za darilo, in sicer zaradi prevzetih obveznosti, vendar pa se je nato izrecno tudi ona strinjala, da je ena polovica premoženja, izročenega po pogodbi (5. 10. 1993), darilo (glej zapisnik zapuščinske obravnave z dne 6. 5. 2010, str. 2 zgoraj).

8. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).

Op. št. (1): Pritožnica vztrajno navaja ta priimek, a očitno misli na sodedinjo B.B.