Jedro

Upoštevajoč dejstva, da je tožnik v letu 2005 vstopil v ukrep SKOP, v letu 2007 pa mu je bil zavrnjen zahtevek za plačilo za ukrep KOP (tj. pred prenehanjem zahtevanega trajanja obveznosti izvajanja ukrepa), dajejo podlago za zaključek, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov, kot v obrazložitvi svoje odločbe razloguje drugostopenjski organ. Tak dejanski zaključek pa je narekoval uporabo predpisane sankcije – vrnitev sorazmernega dela izplačanih sredstev.

Če je bilo na kontrolnem pregledu ugotovljeno, da površina, ki jo je vlagatelj prijavil, pravil v celoti ne izpolnjuje, so se te ugotovitve zabeležile po uradni dolžnosti in je tako prišlo do spremembe GERK-ov v registru kmetijskih gospodarstev. Za pravilnost prijavljenih podatkov je tožnik jamčil s popisom vloge in se te odgovornosti ne more razbremeniti z ugovori, da mu svetovalka kmetijsko svetovalne službe ni nudila ustrezne strokovne pomoči. Gre za njuno medsebojno razmerje, ki ne more vlivati na odločitev upravnega organa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo: ugotovila, da je tožnik predčasno prenehal izvajati oziroma je nedovoljeno zmanjšal petletno obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov, ETA in KZO, (1. točka izreka); da so bila tožniku na podlagi odločbe št. 321-22-552/2006-25 z dne 5. 12. 2006 izplačana za ukrepa ETA in KZO sredstva, kot je navedeno, in da skupno vračilo sredstev znaša 359,44 EUR (2. točka izreka); tožniku naložila, da mora sredstva v višini 359,44 EUR vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe (3. točka izreka); navedla, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka) in ugotovila, da stroški postopka niso nastali (5. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je v zadevi odločala ponovno, po tem ko je drugostopenjski organ odpravil odločbo z dne 6. 3. 2010, in je v skladu z napotili drugostopenjskega organa preverila, ali je tožnik na površinah, na katerih je v letu 2006 izvajal ukrep SKOP-ETA, v letu 2007 izvajal ukrep KOP-ETA. Iz obrazca „D-Zahtevek pomoči na površino za leto 2006“ je ugotovila, da je tožnik izvajal ukrep SKOP-ETA na GERK-PID: 3031478 na skupni površini 15,15 ha, za kar je prejel sredstva v višini 1.272,60 EUR. S kontrolo na terenu pa je bilo ugotovljeno, da je v letu 2007 izvajal ukrep KOP-ETA na GERK PID: 3031478 na skupni površini 11,26 ha. Na podlagi teh podatkov ugotavlja, da je tožnik v letu 2007 zmanjšal površine, na katerih je v letu 2006 izvajal ukrep SKOP-ETA, za 3,89 ha, in s tem prekoračil dopustno mejo 20 % zmanjšanja površine. Kršitev pri ukrepu KOP-ETA znaša 25,68 % oziroma 326,76 EUR. Ker je v letu 2006 na celotni površini uveljavljal tudi ukrep SKOP-KZO, je dolžan vrniti tudi sorazmeren del sredstev, ki jih je prejel za ukrep SKOP-KZO, kar znaša 32,68 EUR.

2. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo. V obrazložitvi odločbe navaja, da je (pri)tožnik z oddajo zbirne vloge za leto 2005 dne 14. 5. 2005 na obrazcu D vstopil v ukrepa SKOP ETA in KZO, ki se ju je s podpisom tega obrazca zavezal izvajati 5 let in so mu bila po odločbi št. 321-22-7434/3005/25 z dne 10. 4. 2006 izplačana sredstva. Za leto 2006 mu je bila izdana odločba št. 312-22-552/2006/2 z dne 6. 12. 2006, po kateri je prejel izplačilo za 15,15 ha ETA in 15,15 ha KZO. Za leto 2007 mu je bilo z odločbo št. 33101-43833/2007/12 z dne 30. 5. 2008 zavrnjeno izplačilo za ETA zaradi ugotovljenih neupravičenih površin ob kontroli na kraju samem in posledično s tem tudi preseganja GVŽ. Te odločbe tožnik ni izpodbijal. S tem ko ni uspešno uveljavljal zahtevkov podukrepov KOP ETA in KZO, je kršil 5-letno obveznost izvajanja ukrepov. V predmetnem postopku ne more osporavati metod izvajanja kontrole na kraju samem za leto 2007, ki sta bili izvedeni 27. 10. 2007 in 30. 4. 2008, ker je glede tega prekludiran, saj je oba zapisnika podpisal brez pripomb, ni izpodbijal metode izvedbe kontrol ob izvedbi kontrol, rezultat kontrol pa je konzumiran v pravnomočni odločbi o zavrnitvi plačil podukrepov KOP za leto 2007. Drugostopenjski organ še navaja predpise, ki so urejali vstop v SKOP v letu 2005, ter prestop v KOP, ter predpis-Pravilnik o metodah ugotavljanja in merjenja kmetijskih parcel ter o tolerancah meritev, ki je določal merilne metode.

3. Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS sklenil zakupno pogodbo za 2,102 ha zemljišč in sicer za parc. št. 310/1 k.o. … s površino 17.700 m2 in katastrsko kulturo travnik ter dejansko kulturo pašnik, in parc. št. 310/2 k.o. … s površino 3.320 m2 in katastrsko kulturo njiva in dejansko kulturo pašnik. Navedeni podatki so istovetni s podatki iz posestnega lista iz leta 2003. Pogodba je sklenjena za 10 let. Glede na te podatke ni razumljivo, kako je upravni organ prišel do zaključka, da je zmanjšal površine za več kot 20 %, na katerih je v letu 2006 izvajal ukrep SKOP ETA. Tožniku ni znano, zakaj so zadevne površine spremenjene v Seznamu zemljišč v uporabi v letu 2007 – stanje v RKG na dan 19. 1. 2007, v katerem je določena površina le 1,033 ha z vrsto dejanske rabe N 1100. Tožnik nadalje meni, da se upravni organ ne more sklicevati na pravilnost ugotovljenega zmanjšanja obdelovalne površine le zaradi opravljene kontrole na kraju samem 27. 10. 2007 in 30. 4. 2008, o čemer je bil izdan zapisnik, ki ga je tožnik brez pripomb podpisal. Tožnik namreč nima ne znanja in ne sredstev, da bi lahko kontroliral izvedbo kontrole, niti ne ve, kako naj bi se pravilno izvedla kontrola meritve površine, niti ni vedel, da bi lahko nepodpis zapisnika pomenil nestrinjanjen z njim. Je starejši in tudi ni bil seznanjen s pravicami, ki mu pripadajo. Nihče ga ni opozoril na posledice njegovega podpisa na zapisniku. Navaja, da ni zmanjšal obdelovalnih površin in ves čas obdeluje, vzdržuje in čisti ista področja, tako v letu 2006 kot v letu 2007. Upravnemu organu je že predlagal, naj opravi ponoven ogled zemljišča. Vse prijave je delal preko kmetijske svetovalne službe, ki bi mu morala dajati nasvete in ga opozarjati na morebitne pomanjkljivosti. Tožnik predlaga, da sodišče obe odločbi odpravi in odloči, da se mu dodelijo sredstva subvencije. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Sklicevanje na zakupno pogodbo ocenjuje za brezpredmetno, saj je tožnik z uveljavljanjem neposrednih plačil za površine v vsakoletni zbirni vlogi izjavil, da so mu znani predpisani pogoji za ukrepe. Glede ugovorov, ki se nanašajo na kontrolo na kraju samem in posledično spremembe površin v RKG navaja, da je zapisnik javna listina, ki je bila že konzumirana pri izdaji odločbe o izplačilu ukrepov v letu 2007. Meni tudi, da tožnik ne more svoje odgovornosti v tem upravnem postopku prevaliti na delavca Kmetijsko gozdarske zbornice, ker je razmerje med njima obligacijsko-pravno razmerje.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Med strankama ni sporno, da je tožnik vstopil v ukrep SKOP (obrazec D-Zahtevek za pomoči na površino za leto 2005) ter v letu 2007 prestopil v podukrepe KOP. Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljevanju PRP 2004-2006) je določal, da se je upravičenec do plačil s podpisom zahtevka hkrati z vlogo obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu kmetijsko okoljske ukrepe izvajal ves čas trajanja obveznosti (5 let) in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen ukrep (poglavje 9.3.2. Kmetijsko okoljski ukrepi, 9.3.2.1. Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijske ukrepe, Trajanje obveznosti). V istem poglavju, pod naslovom Kontrola in sankcije, je bilo določeno, da mora upravičenec vrniti izplačila plačila za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov (tudi), če je s kontrolo ugotovljeno odstopanje med navedeno in dejansko površino kmetijskih zemljišč in številom živali. V obravnavanem primeru je bilo pri tožniku ugotovljeno odstopanjem v površini.

7. Obveznost vlagatelja za ukrep SKOP po PRP 2004-2006 je pomenila, da vlagatelj na površinah, vključenih v ukrep SKOP v prvem letu obveznosti, nadaljuje kmetovanje pod pogoji za isti ukrep še preostalo obdobje obveznosti (isti SKOP ukrep na isti površini pet let v skladu s pravili). Ugotovitev, da je tožnik to obveznost kršil, je prvostopenjski organ oprl na primerjavo površin, na katerih je tožnik v letu 2006 izvajal ukrep SKOP ETA (pri tem je upošteval podatke iz obrazca D za leto 2006), ter površin, na katerih je v letu 2007 izvajal ukrep KOP-ETA (pri tem upošteval ugotovitve kontrolnega pregleda na terenu), drugostopenjski organ pa na odločbo št. 33101-43833/2007/12 z dne 30. 5. 2008 o zavrnitvi plačil za zahtevke KOP za leto 2007 - podukrep ETA, izdano zaradi ob kontroli ugotovljenih neupravičenih površin.

8. Tožnik ugotovitev upravnih organov ne prereka. Ne ugovarja, da odločba z dne 30. 5. 2008, s katero je bilo za leto 2007 ugotovljeno neizvajanje ukrepov KOP, ne bi bila pravnomočna, kot to ugotavlja drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe. Upoštevajoč dejstva, ki sta jih ugotovila upravna organa – da je tožnik v letu 2005 vstopil v ukrep SKOP, v letu 2007 pa mu je bil zavrnjen zahtevek za plačilo za ukrep KOP (tj. pred prenehanjem zahtevanega trajanja obveznosti izvajanja ukrepa), tudi po mnenju sodišča dajejo podlago za zaključek, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov, kot v obrazložitvi svoje odločbe razloguje drugostopenjski organ. Tak dejanski zaključek pa je narekoval uporabo predpisane sankcije – vrnitev sorazmernega dela izplačanih sredstev.

9. Predmet tega postopka je torej vračilo sredstev zaradi predčasne neupravičene prekinitve obveznosti izvajanja kmetijskih ukrepov, za kar daje podlago odločba z dne 30. 5. 2008 o neizvajanju ukrepov v letu 2007. V tem postopku tožnik ne more izpodbijati, da naj bi bile ugotovitve kontrole površin na kraju samem, ki so bile podlaga za odločbo z dne 30. 5. 2008, napačne. Kolikor je tožnik menil, da ta odločba ni pravilna, jo je imel možnost izpodbijati s pravnimi sredstvi. V predmetnem postopku pa je bil upravni organ nanjo vezan. Zato se sodišče do tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na izvedbo kontrole 27. 10. 2007 in 30. 4. 2008 ne opredeljuje. Tožnik se tudi ne more uspešno sklicevati na površino parc. št. 310/1 in 310/2, kot je navedena v zakupni pogodbi in kot jo izkazuje posestni list, saj je zahtevke za izplačilo lahko uspešno uveljavljal le na površini, ki je izpolnjevala vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči (sicer pa iz obrazcev D izhaja, da tožnik tudi ni prijavljal celotne površine navedenih parcel). Če je bilo na kontrolnem pregledu ugotovljeno, da površina, ki jo je vlagatelj prijavil, teh pravil v celoti ne izpolnjuje, so se te ugotovitve zabeležile po uradni dolžnosti in je tako prišlo do spremembe GERK-ov v registru kmetijskih gospodarstev (31. člen Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev). Za pravilnost prijavljenih podatkov je tožnik jamčil s popisom vloge in se te odgovornosti ne more razbremeniti z ugovori, da mu svetovalka kmetijsko svetovalne službe ni nudila ustrezne strokovne pomoči. Gre za njuno medsebojno razmerje, ki ne more vlivati na odločitev upravnega organa.

10. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

11. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.