Jedro

Tožnica ob ugotovljeni odsotnosti z ozemlja Republike Slovenije ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora glede svoje namestitve v Center za tujce.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

V tožbi tožnica navaja, da si želi razveljavitev izpodbijanega sklepa, vendar zaradi osebnih bolezni in jezikovnih težav te tožbe ni zmogla pravočasno izpopolniti, saj jo mora vložiti pred 6. decembrom 2012. Hkrati s tožbo predlaga oprostitev plačila sodnih taks in zahteva brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je Upravna enota Krško 5. 10. 2012 obvestila Policijsko postajo Krško, da je bil tožnici dne 9. 7. 2012 izdan sklep, s katerim je bil ustavljen postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje tujke A.A., rojene ... 5. 1972, državljanke Združenih držav Amerike, ki začasno stanuje na naslovu B. (sedaj tožeče stranke). Hkrati je bil v sklepu določen tudi rok, da mora tožnica v roku 15 dneh od vročitve dokončnega sklepa zapustiti državo, sklep pa je postal dokončen 17. 9. 2012, tako da bi morala tožnica zapustiti Republiko Slovenijo do 2. 10. 2012, vendar so policisti 11. 10. 2012 ugotovili, da tožnica ni zapustila države. Privedena je bila na Policijsko postajo Krško, kjer je bila ob prisotnosti prevajalke za angleški jezik zaslišana in so ji bili pojasnjeni razlogi za privedbo, o zaslišanju se je vodil zapisnik, tožnica pa ni hotela podati izjave niti podpisati zapisnika. Policijska postaja Krško je tožnici 11. 10. 2012 izdala odločbo o vrnitvi št. 2253-18/2012/1 (3J698-05) na podlagi prvega odstavka 64. člena Zakona o tujcih (ZTuj). Odločeno je bilo, da se tožnico odstrani iz države, hkrati ji je bila izrečena prepoved vstopa v Republiko Slovenijo za obdobje šest mesecev. Ker tožnica ni zapustila države v danem roku in zato, ker je ni bilo mogoče takoj odstraniti, je Policijska postaja Krško na podlagi prvega odstavka 76. člena in prvega odstavka 78. člena ZTuj tožnici izdala odločbo o nastanitvi v Centru za tujce št. 2253-18/2012/2 (3J698-05) z dne 11. 10. 2012. Zoper to odločbo je tožnica vložila pritožbo v angleškem jeziku dne 17. 10. 2012, zato jo je organ prve stopnje pozval k dopolnitvi, ki jo je tožnica vložila 26. 9. 2012, ko je vložila pritožbo v slovenskem jeziku. Navedla je, da je pritožbo vložila zaradi tega, ker je odločbo prejela samo v slovenskem jeziku in meni, da ima pravico do pisnega prevoda v angleški jezik, zgolj ustni prepoved tolmača ji ni zadostoval. Nadalje je še navedla, da 59. člen ZTuj policiji daje možnost za manj stroge ukrepe, zaradi nastanitve v Centru za tujce pa ima zdravstvene težave. Organ druge stopnje je ob preizkusu pritožbe ugotovil, da je bil postopek, ki ga je vodil organ prve stopnje pravilen in da je prvostopna odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil z odločbo št. 2253-45/2012/3 (155-06) z dne 6. 11. 2012. Center za tujce je tožnico dne 17. 10. 2012 odstranil iz Republike Slovenije.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Kakor izhaja iz navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo se tožnica ob vložitvi tožbe oziroma odgovora na tožbo ni več nahajala na ozemlju Republike Slovenije že vse od 17. 10. 2012, ko je bila iz države odstranjena. Že večkrat izražena stališča v sklepih Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS (med drugim X Ips 327/2012 z dne 10. 10. 2012, I Up 476/2012 z dne 10. 10. 2012 I U 2002/2011 z dne 19. 1. 2011, I U 52/2012 z dne 4. 4. 2012 in I U 1367/2012 z dne 8. 11. 2012) pritrjujejo sprejeti odločitvi v obravnavani zadevi, da tožnica ob ugotovljeni odsotnosti iz ozemlja Republike Slovenije ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. V Republiki Sloveniji se namreč tožnica ne nahaja več od 17. 10. 2012, ko je bila prisilno odstranjena. To okoliščino je navedla oziroma potrdila tudi tožena stranka. Sodišče je glede na takšno stanje obravnavane zadeve presodilo, da izpodbijani upravni akt, to je uvodoma navedena upravna odločba prvostopnega organa v zvezi z odločbo organa druge stopnje, ne posegata v njene pravice ali neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Tožničin pravni položaj se namreč ne more več spremeniti. Zgolj ugotavljanje zakonitosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe bi bilo za tožnico brez učinka, saj je zaradi navedenih dejstev prenehala možnost odločanja o tem, kar je bilo predmet upravnega postopka in upravnega spora, to pa je namestitev tožnice v Center za tujce (preden je bil izvršen izgon iz države), saj se tožnica ne nahaja več na ozemlju Republike Slovenije oziroma pod jurisdikcijo Republike Slovenije.

Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji). Pri tem sodišče v zvezi z navedbami tožnice v tožbi glede zaprošene odobritve brezplačne pravne pomoči le še pojasnjuje, da je to predmet posebnega (upravnega in ne sodnega) postopka. Glede prošnje za taksno oprostitev pa še dodaja, da je bilo o tem odločeno s posebnim sklepom I U 1800/2012-5 z dne 17. 12. 2012, s katerim je bila tožnica oproščena plačila sodnih taks v zadevi, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opr. št. I U 1800/2012.