Jedro

Spori med strankama darilne pogodbe niso prerasli verbalne ravni, kar je premalo za ugotovitev velike nehvaležnosti obdarjenca.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Tožnica je proti tožencema vložila tožbo na razveljavitev darilne pogodbe z dne 27.1.1978 ter darilne pogodbe med zakonci z dne 1.2.1978 in sicer v tistem delu, kjer se daritev nanaša na severni in vzhodni del parcele št. 4277 k.o..., kot je označen v priloženi skici. Istočasno je zahtevala, naj toženca dovolita, da se navedeni del zemljišča odmeri, dobi novo parcelno označbo in bremen prosto odpiše od vložka 3593 k.o... in vpiše v nov vložek iste k.o. Po tožbi bi morala toženca tudi nerazdelno opustiti vsak poseg ali uporabo navedenega zemljišča. Sodišče prve stopnje je takšen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženka je po podatkih zemljiške knjige soimetnica pravice uporabe spornega zemljišča, glede katerega se zahteva razveljavitev darilne pogodbe. Zato je pasivno legitimirana v tej pravdi. Sicer pa je premalo upoštevano, da tožničina hiša zaradi daritve zemljišča sploh nima ustreznega funkcionalnega zemljišča z ustreznim dostopom. Ob daritvi tožnica tega ni vedela. Poleg tega del tožničine stanovanjske hiše stoji že na parceli št. 4277. Tožnica ne bi sklenila takšne pogodbe, da bi sama ostala brez tega zemljišča. Obstoji tudi huda nehvaležnost obdarjenca, saj je postalo stanje zaradi toženčevega ravnanja skrajno nevzdržno. Tožnici očita, da hodi po njegovem zemljišču, poleg tega pa ji tudi grozi in se je fizično loteva. Zmerja njo in njenega moža, svojega očeta.

Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek proti toženi I. B. zavrnilo tudi zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije na njeni strani (pogodba o podaritvi dela spornega zemljišča je bila sklenjena le med materjo in sinom - tožnico in prvim tožencem), vendar pa je z nadaljnjimi razlogi obseglo sporno razmerje v celoti. Sodišče druge stopnje je tako pravno oceno sprejelo. Revizijsko grajo ugotovitve pasivne nelegitimiranosti tožene I. B. je zato mogoče zavrniti s sklicevanjem na pravilno pravno razlago, sprejeto na nižjih stopnjah, deloma pa je zadevo v tem obsegu mogoče relativizirati z razlogi, ki utemeljenost tožbenega zahtevka v vsakem slučaju zavračajo.

Tožnica namreč svoj zahtevek opira na dva temelja. Prvi naj bi bil v veliki nehvaležnosti obdarjencev, drugi pa v njeni - tožničini - zmoti ob sklepanju darilne pogodbe, ko je dejansko podarila več, kot je mislila, da podarja. Glede prvega sta nižji sodišči ugotovili, da tožnica "ni ponudila takšnih dokazov, ki bi lahko potrdili zatrjevano veliko nehvaležnost tožencev". Sodišče prve stopnje je pri tem ocenjevalo tudi tožničino strankino izpoved in ugotovilo okoliščine, ki kažejo samo to, kar trdi tudi revizija: nevzdržno stanje zaradi sporov in nerazumevanja. Dokazna ocena torej ugotavlja, da spori glede na ponujene in izvedene dokaze niso prerasli verbalne ravni. To pa je premalo za ugotovitev velike nehvaležnosti obdarjencev, ki je lahko razlog za razveljavitev darilne pogodbe. Na dokazno oceno je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 385. člena ZPP), zaradi česar tudi ne more presojati drugačnih pogledov, ki se jih v tej smeri loteva revizija.

Tudi glede drugega (zmote o predmetu daritve, ker naj bi meja med parcelama št. 4276 in št. 4277 k.o... potekala drugače, kot si je tožnica ob daritvi predstavljala), dejanske ugotovitve onemogočajo uporabo pravnih pravil o razveljavitvi (razvezi) darila zaradi zmote o predmetu daritve. Tožnica je namreč celo sama povedala, da je bilo vsem jasno, kaj je ponudila. Glede bistvenih sestavin darilne pogodbe je torej obstojalo soglasje. Ugotovitev, da "tožnica ni podarila več, kot je mislila", pa je v tem okviru tudi dejanske narave in je revizijsko ni mogoče izpodbijati.

Ker izpodbijani sodbi tudi ni mogoče očitati napak, na katere mora po določbi 386. člena ZPP revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP). Pri tem izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena, prvega odstavka 155. člena in prvega odstavka 166. člena ZPP. Tožeča stranka trpi stroške revizije, ker z njo ni uspela, tožena stranka pa stroške odgovora nanjo, ker z navedbami v njem ni prispevala k odločitvi.