Jedro

Presoja pogojev podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice ne pomeni le presoje teže kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu, ampak nujno zajema presojo vseh relevantnih okoliščin iz obdolženčevega življenja, ki kažejo na nevarnost, da bo kaznivo dejanje ponovil ter utemeljujejo zaključek, da je odreditev pripora nujno in neizogibno potrebna za zagotovitev varnosti ljudi ali za potek postopka.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Senat Okrožnega sodišča v Celju je po vloženi obtožnici z uvodoma navedenim sklepom podaljšal pripor zoper obdolženega E. B. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Višje sodišče v Celju je pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora vlaga obdolženčeva zagovornica zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določb kazenskega postopka. Predlaga spremembo izpodbijanih sklepov in odpravo pripora zoper obdolženca.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovorila vrhovna državna tožilka. Meni, da zatrjevane kršitve niso podane, zato predlaga zavrnitev zahteve.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obsojencu in njegovi zagovornici, ki se o njem nista pravočasno izjavila.

B.

5. Vrhovno sodišče po proučitvi podatkov spisa in sklepov sodišča prve in druge stopnje ugotavlja: da je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju dne 15. 12. 2011 s sklepom uvedla preiskavo zoper obdolženega E. B. in ostale soobdolžence, saj je bil za E. B. izkazan utemeljen sum, da je M. B. v obdobju med januarjem in 2. marcem 2010 v Celju med tridesetkrat in štiridesetkrat prodal heroin, kokain in konopljo, v skupni vrednosti 9.000,00 EUR, ter da je, v sostorilstvu z E. M., A. J. 9. in 10. junija 2011 prodal manjšo količino heroina. Pritožba zoper ta sklep je bila zavrnjena s sklepom z dne 3. 3. 2012; da je preiskovalna sodnica dne 19. 3. 2012 izdala sklep, s katerim je preiskavo (tudi) v zvezi s kaznivim dejanjem prodaje droge B. izločila iz dotedanjega postopka preiskave, odločila, da se to vodi pod novo opravilno številko I Kpr 14698/2012, spis I Kpr 52844/2011 (torej brez izločene preiskave) pa vrnila državnemu tožilcu (dopis, list. št. 1478); da je Okrožni državni tožilec dne 26. 3. 2012 zoper E. B. in druge vložil obtožnico, s katero se B. očita, da je M. B. v obdobju med januarjem in 2. marcem 2010 v Celju med tridesetkrat in štiridesetkrat prodal heroin, kokain in konopljo, v skupni vrednosti 9.000,00 EUR, ter da je, v sostorilstvu z E. M., A. J. 9. in 10. junija 2011 prodal manjšo količino heroina.

6. Preiskovalna sodnica, v pristojnosti katere je, da presodi, ali je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, da bo državni tožilec na podlagi zbranega gradiva lahko vložil obtožnico (prvi odstavek 184. člena ZKP), je, kot izhaja iz sklepa o izločitvi, ocenila, da je za dosego tega namena potrebno zaslišati še M. B., ki pa sodišču do tedaj še ni bil dosegljiv. Pritožbeno sodišče je sicer pravilno navedlo, da preiskovalni sodnik o tem, da je preiskava končana, ne izda formalnega sklepa, temveč spis le z dopisom pošlje državnemu tožilcu, vendar je spregledalo, da je bil preiskava v zvezi z dejanjem prodaje droge M. B. iz dotedanje preiskave izločena. Tako preiskava v zvezi s tem kaznivim dejanjem še vedno poteka, zaradi česar še niso izpolnjeni pogoji za vložitev obtožnice. Kot pravilno navaja zagovornica, tudi ni pogojev za vložitev obtožnice brez preiskave, saj je za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) predpisana kazen do deset let zapora (6. odstavek 170. člena ZKP), iz gradiva, predloženega Vrhovnemu sodišču, pa tudi ne izhaja, da bi bilo za to podano soglasje preiskovalne sodnice (prvi odstavek 170. člena ZKP). Kljub pravilnemu stališču zagovornice pa bodo ugovori te vrste predmet presoje v postopku, v katerem bo zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju odločal o (glede na podatke elektronskega vpisnika) vloženem ugovoru zagovornice zoper obtožnico, če so v tem smislu tam uveljavljani. Vrhovno sodišče v tem postopku namreč presoja le kršitve zakona v zvezi s podaljšanjem pripora po vložitvi obtožnice (četrti odstavek 420. člena v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZKP).

7. Vrhovno sodišče se omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP), kar pomeni tudi, da mora slednji uveljavljane kršitve zakona konkretno opredeliti ter tudi ustrezno obrazložiti, saj jih v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. Zagovornica obdolženca v zahtevi za varstvo zakonitosti dejansko ne navaja nobene konkretne okoliščine, zakaj pri obdolžencu ne bi bili več podani pogoji za podaljšanje pripora tudi po vloženi obtožnici in le posplošeno navaja, da ostaja „pod obtožbo le tako majhna kriminalna količina, da nikakor ne bi bilo upravičeno niti predlagati podaljšanja pripora,“ s čimer očitno meri na to, da se obdolženemu po (nepravnomočni) obtožnici, glede na zgoraj ugotovljeno procesno kršitev, očita le dvakratna prodaja droge A. J., storjena v sostorilstvu z E. M. Vrhovno sodišče poudarja, da presoja pogojev podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice ne pomeni le presoje teže kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu in kot izhaja iz zgoraj citiranih navedb zagovornice, ampak nujno zajema presojo vseh relevantnih okoliščin iz obdolženčevega življenja, ki kažejo na nevarnost, da bo kaznivo dejanje ponovil ter utemeljujejo zaključek, da je odreditev pripora nujno in neizogibno potrebna za zagotovitev varnosti ljudi ali za potek postopka. V zvezi s presojo pogojev podaljšanja pripora, ne glede na zgoraj ugotovljeno kršitev, ne gre spregledati, da je E. B. na podlagi pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave (še vedno) utemeljeno osumljen tudi prodaje droge M. B. Nižji sodišči sta pravilno upoštevali in ustrezno ovrednotili vse relevantne subjektivne in objektivne okoliščine (primerjaj 7. in 8. točko sklepa Okrožnega sodišča v Celju in 4. točko sklepa Višjega sodišča v Celju), vključno z okoliščinami kaznivega dejanja prodaje droge M. B., ki utrjujejo zaključek, da obstaja realna nevarnost, da bo obdolženec, če bo na prostosti, kaznivo dejanje ponovil. C.

8. Ker zatrjevane kršitve niso podane, je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP). Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.