Jedro

Razumnost predloga za začetek osebnega stečaja je treba obravnavati ne le z vidika interesov upnikov, da pridejo do poplačila svojih terjatev, ampak tudi z vidika dolžnikovega položaja, ko ima v okviru osebnega stečaja možnost doseči odpust dolga.

Vnaprejšnje ugotavljanje dejstev, potrebnih za presojo možnosti prosilčevega uspeha s predlogom za odpust obveznosti, pa bi preseglo pravni standard očitne nerazumnosti zadeve (osebnega stečaja) kot objektivnega kriterija za odobritev BPP. Poleg tega sodišče vidi oviro za ugotavljanje obstoja pogojev za odpust obveznosti z vidika 1. in 3. točke 399. člena ZFPPIPP in s tem za presojo razumnosti zadeve tudi v tem, da ZBPP organu za BPP ne daje pooblastila, da bi v zvezi z ugotavljanjem ovir za odpust obveznosti od upravljavca kazenske evidence in evidence sklepov o odpustu terjatev zahteval podatke, ki se nanašajo na prosilca za BPP, in šele nato ugotavljal obstoj morebitnih ovir za odpust.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) in mu dodelila izredno brezplačno pravno pomoči (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (1. točka izreka). Naložila mu je, da v roku treh mesecev od vročitve odločbe vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja (2. točka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prosilec od 1. 5. do 30. 10. 2013 upravičen do redne denarne socialne pomoči, zato se njegov finančni položaj v skladu z drugim odstavkom 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni ugotavljal. Na podlagi predloženih dokazil o prezadolženosti je organ ugotovil, da omenjeni izpolnjuje pogoj trajne nelikvidnosti, določene v 14. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ker je prosilec brez premoženja, ima nizke dohodke in je prezadolžen, je pomembno, da se ga oprosti plačila začetnih stroškov stečajnega postopka. Pogoj iz prve in druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev BPP je zato izpolnjen.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je za prosilca, ki je upravičen do redne denarne socialne pomoči in je slabega premoženjskega stanja, očitno nerazumno začeti postopek osebnega stečaja v smislu 24. člena ZBPP. Njegov dohodek namreč ne omogoča poplačila upnikov, zato namena osebnega stečaja ni mogoče realizirati. Toženki nadalje očita, da ni ugotavljala, ali so pri prosilcu izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Le v tem primeru bi bil upravičen do BPP, saj je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku, pri čemer neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Pri tem se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo spremeni in prošnjo A.A. zavrne oziroma naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, o stroških postopka pa naj odloči v skladu z zakonom oziroma Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

A.A. kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu med drugim navaja, da lahko v postopku osebnega stečaja predlaga tudi odpust obveznosti, nima pa sredstev za začetne stroške osebnega stečaja. Ves čas si prizadeva pridobiti sredstva za poplačilo obveznosti do upnikov. Tako je bil v času po vložitvi prošnje nekaj časa zaposlen v družbi ... Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP je določen objektivni pogoj, ki ga mora organ upoštevati pri odločanju o dodelitvi BPP, in sicer zadeva ne sme biti očitno nerazumna oziroma mora imeti prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Po tožnikovem mnenju bi se moral upravni organ glede na navedeno določbo v obravnavanem primeru, ko je bila BPP dodeljena v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja, opredeliti tudi do dokazov, ki kažejo, da je prosilec slabega premoženjskega stanja, zaradi česar da je vprašljivo, ali bodo upniki prišli vsaj do delnega poplačila terjatev.

Po mnenju sodišča omenjena zahteva v obravnavani zadevi ni utemeljena. Kot je navedlo Vrhovno sodišče RS v 15. točki obrazložitve sodbe X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013, je razumnost predloga osebnega stečaja tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov tega odpusta, pri čemer neobstoj premoženja dolžnika ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti. V skladu s 397. členom in prvim odstavkom 398. člena ZFPPIPP se namreč postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja, pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti.

Iz navedenega izhaja, da je treba razumnost predloga za začetek osebnega stečaja obravnavati ne le z vidika interesov upnikov, da pridejo do poplačila svojih terjatev, ampak tudi z vidika dolžnikovega položaja, ko ima v okviru osebnega stečaja možnost doseči odpust dolga. Tako je tudi Vrhovno sodišče v 14. točki obrazložitve omenjene sodbe poudarilo, da se v postopku osebnega stečaja poleg osnovnega cilja, da bi vsi upniki hkrati in v enakih deležih prejeli plačilo svojih navadnih terjatev iz premoženja stečajnega dolžnika (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur je namenjen institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku.

Glede na navedeno je treba zavrniti tožnikovo stališče, da ni mogoče realizirati namena osebnega stečaja, ker prosilčevi dohodki (redna denarna socialna pomoč) ne omogočajo kakršnegakoli poplačila upnikov, in da je zgolj zato očitno nerazumno začeti postopek osebnega stečaja.

Sodišče se ne strinja niti s tožbenim stališčem, da bi morala toženka ugotavljati, ali so pri prosilcu za BPP izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Na podlagi drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče zavrne predlog za odpust obveznosti, če na podlagi podatkov evidenc iz prvega odstavka tega člena (kazenska evidenca in evidenca sklepov o odpustu obveznosti) ugotovi, da obstaja ovira za odpust iz 1. ali 3. točke 399. člena tega zakona. Po omenjeni 1. točki odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano, po 3. točki pa, če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo 10 let. Ne le da tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe še ni vložil predloga za začetek osebnega stečaja, iz obeh točk 399. člena ZFPPIPP izhaja tudi, da gre za spremenljivi okoliščini, zaradi česar bi bilo ugotavljanje in presojanje okoliščin v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom za odpust lahko preuranjeno. Obsodba se v vmesnem času namreč lahko izbriše, od prejšnjega sklepa o odpustu obveznosti pa lahko preteče 10-letni rok. V skladu z drugim odstavkom 398. člena ZFPPIPP mora stečajni dolžnik šele predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti iz 399. člena tega zakona. To pomeni, da lahko od izdaje odločbe o BPP do začetka postopka osebnega stečaja oz. vse do odločanja o predlogu za odpust prenehajo tudi ovire zanj. Zato bi v konkretnem primeru vnaprejšnje ugotavljanje dejstev, potrebnih za presojo možnosti prosilčevega uspeha s predlogom za odpust obveznosti, preseglo pravni standard očitne nerazumnosti zadeve (osebnega stečaja) kot objektivnega kriterija za odobritev BPP. Pri tem sodišče še dodaja, da je bil v zadevi, s katero se je ukvarjala sodba X Ips 16/2013, predlog za odpust že podan (18. točka).

Poleg tega sodišče vidi oviro za ugotavljanje obstoja pogojev za odpust obveznosti z vidika 1. in 3. točke 399. člena ZFPPIPP in s tem za presojo razumnosti zadeve tudi v tem, da ZBPP organu za BPP ne daje pooblastila, da bi v zvezi z ugotavljanjem ovir za odpust obveznosti od upravljavca kazenske evidence in evidence sklepov o odpustu terjatev zahteval podatke, ki se nanašajo na prosilca za BPP, in šele nato ugotavljal obstoj morebitnih ovir za odpust. S tem bi po mnenju sodišča presegel standard očitne nerazumnosti zadeve, saj bi ravnal enako kot sodišče, ki vodi stečajni postopek in ki mora po prvem odstavku 400. člena ZFPPIPP pridobiti navedene podatke (za vpogled v evidence ima tudi podlagov 13. členu Zakona o sodiščih).

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.