Jedro

Če ima stranka v upravnem postopku pooblaščenca, se šteje vročitev odločbe stranki, ki ima pooblaščenca kot pravno veljavna le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07-sklep US) kot prepozno zavrglo tožničino tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 6.2.2007, s katerim je tožena stranka zavrnila tožničino zahtevo za: priznanje statusa bivše politične zapornice; priznanje pravice do odškodnine in vštetje v pokojninsko dobo od 15.5.1945 do 29.10.1976 v dvojnem štetju. Sodišče prve stopnje je na podlagi vročilnice v spisu ugotovilo, da je bil tožnici sklep vročen dne 27.2.2007, tožbo pa je vložila dne 5.4.2007, kar je po poteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 28. člena ZUS-1. Tožnica vlaga zoper navedeni sklep pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb ZUP in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da sklepa ni prejela 27.2.2007, ampak 27.3.2007. Dne 27.2.2007 namreč ni bila doma, bila je pri sorodnikih. Zato na povratnici ne more biti njen podpis. Sodišče bi jo moralo o dejstvu, kdaj je prejela sklep, zaslišati in tožbe ne bi smelo zavreči. Predlaga razveljavitev sklepa in zahteva plačilo stroškov postopka skupaj z obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnica svojo tožbo, ki jo je vložila dne 5.4.2007, vložila pravočasno, kar je odvisno od datuma pravilne vročitve sklepa tožene stranke z dne 6.2.2007. Po določbi 1. odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v tridesetih dneh od dneva vročitve upravnega akta, rok za tožbo pa prične teči z vročitvijo upravnega akta stranki (1. odstavek 23. člena ZUS-1). Kadar ima stranka pooblaščenca, se po izrecni določbi 1. odstavka 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Uradni list RS, 24/06 in 112/07) vročajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti pooblaščencu. Če ima stranka pooblaščenca je torej upravna odločba pravilno vročena, ko je vročena pooblaščencu. Tudi v skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje vročitev odločbe stranki, ki ima pooblaščenca, kot pravno veljavna le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu (odločbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 1003/2002, I Up 1176/2006, I Up 1788/2006, I Up 1369/2006, I Up 443/2007). Šele s pravilno vročitvijo odločbe lahko odločba pravno učinkuje in šele tedaj lahko začne teči rok za pravna sredstva. Le na tak način je stranki zagotovljena pravica do pritožbe, ki je po Ustavi RS (URS) ustavno zagotovljena pravica (25. člen) ter je sestavina prav tako ustavno varovane pravice do sodnega varstva po 23. členu URS. Kršitev teh pravic, ki je sankcionirana z 8. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 - UPB-3 in 45/08), pa vedno pomeni tudi bistveno kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 1. odstavka 22. člena ZUS-1).

Iz listin predloženega upravnega spisa, v katerega je pritožbeno sodišče vpogledalo, izhaja, da je tožnico že v upravnem postopku zastopala pooblaščenka (pooblastilo z dne 20.12.2005, pripeto vlogi z dne 11.1.2006). Tožena stranka bi zato v skladu z določbo 1. odstavka 88. člena ZUP morala sporni sklep vročiti pooblaščenki. Iz povratnice, pripete k sklepu tožene stranke v upravnem spisu, pa izhaja, da je bil ta sklep vročen le tožnici, pa še ta ugovarja, da ji ni bil. Zaradi nepravilnosti pri vročanju je pritožbeno sodišče na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, pri tem je vezano na pravno mnenje in stališče pritožbenega sodišča, navedeno v tem sklepu.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se glede na določbo 3. odstavka 165. člena ZPP, ki ga je pritožbeno sodišče primerno uporabilo glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1, pridrži za končno odločbo.