Jedro

Okoliščine, ki so zahtevale večjo stopnjo skrbnosti, so obstajale tudi v tem primeru, ko se je tožena stranka odločila vložiti revizijo tik pred zdajci: pet dni pred potekom roka, in to v petek, šele v ponedeljek je bilo dano pooblastilo za sestavo revizije, pooblaščenec je ocenil, da bosta za sestavo zadoščala torek in sreda, pri čemer je imel pooblaščenec v torek dopoldan na sodišču obravnavi. Upoštevajoč slednje in dejstvo, da so se bolezenski znaki pri pooblaščencu nakazovali že cel torek, jasno pa je bilo, da je v sredo zadnji dan za vložitev revizije, se višje sodišče strinja, da ni podan upravičen vzrok za zamudo, ki mora pri odvetniku dosegati standard nepredvidljivosti in neodvrnljivosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 30. 9. 2017 in ji naložilo plačilo stroškov tožeče stranke v znesku 742,53 EUR s pp.

2. Tožena stranka se je zoper sklep pritožila iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev pravil postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nesporno dejansko stanje, ki ga mora upoštevati višje sodišče, je, da je bila sodba pritožbenega sodišča toženi stranki vročena 21. 8. 2017, rok za vložitev revizije se je iztekel 20. 9. 2017 (glej pritožnikovo navedbo v prvem odstavku predloga za vrnitev v prejšnje stanje in razloge sodišča prve stopnje iz 4. in 5. točke obrazložitve, ki jih pritožba konkretno ne izpodbija).

5. Pravno pomembno dejansko stanje glede vrnitve v prejšnje stanje je: - tožena stranka se je za vložitev revizije odločila 15. 9. 2017 (petek), to je pet dni pred iztekom roka za vložitev revizije; - tožena stranka je pisno pooblastilo za vložitev revizije dala pooblaščencu 18. 9. 2017 (ponedeljek); - pooblaščenec je ocenil, da bo revizijo lahko sestavil v torek popoldan (za torek je imel predvidene obravnave na sodišču) in sredo; - pooblaščenec je prve bolezenske znake začutil že v torek (predzadnji dan roka za vložitev revizije) tekom dneva. Iz zdravniškega potrdila (B33) izhaja, da naj bi v torek popoldan akutno zbolel z znaki virusnega obolenja, ter še, da je bil za delo nesposoben od 20. 9. 2016 dalje. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je bilo zatrjevano, da je pooblaščenec občutil bolečino v grlu, zato se je odpravil domov, ker ni bil sposoben delati, v sredo pa se je stanje poslabšalo, zbolel je za gripo in je imel povišano temperaturo; - pooblaščenec je 20. 9. 2017 poskusil zagotoviti vložitev revizije po substitutu, vendar kolega odvetnika sestave revizije nista sprejela. Pooblaščenec je povedal, da je poskusil zagotoviti zastopanje po dveh substitutih: enem, ki ga je srečal na poti v trgovino v sredo zjutraj, drugem, ki ga je kontaktiral dopoldan.

6. Vrnitev v prejšnje stanje je dopustna, če stranka zamudi rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da upravičen vzrok ne obstoji. Pri tem je upoštevalo kombinacijo razlogov za zamudo. Navedlo je sicer, da so bile pooblaščenčeve zdravstvene težave vzrok za prepozno vloženo revizijo, vendar je to povezalo s pozno odločitvijo same stranke glede vložitve revizije (glej 9. točko obrazložitve). Upoštevalo je še, da bi moral pooblaščenec stranko seznaniti s stopnjo zahtevnosti vložitve revizije in jo vzpodbuditi k čimprejšnji odločitvi glede vložitve revizije, v nasprotnem primeru pa svoje poslovanje organizirati tako, da bi njegovo delo potekalo nemoteno in da lahko v primeru bolezni, ki nastopi med rokom za vložitev pravnega sredstva, zagotovi pravočasno vložitev tega (pri tem se je oprlo tudi na razloge VS RS v sklepu II Ips 495/99 z dne 30. 3. 2000). Poleg tega ni štelo, da bi pooblaščenca zadelo zatrjevano bolezensko stanje, zaradi katerega bi mu bilo onemogočeno, da bi zagotovil vložitev revizije po substitutu, saj se je še v sredo zjutraj sprehodil v trgovino po zajtrk.

8. Iz povzetega izhaja, da obrazložitev sklepa ni niti nasprotujoča si niti ni nezadostna. Sodišče prve stopnje je podalo zadosti povezanih razlogov, da se izpodbijano odločitev da preizkusiti. Kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Vzrok za zamudo je sodišče prve stopnje pripisalo obema razlogoma: pozni odločitvi za vložitev revizije in bolezni pooblaščenca, pri čemer je štelo, da ta ni bilo take intenzivnosti, da bi predstavljala upravičen vzrok za zamudo. Zato ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni jasno povedalo, kaj je štelo za pravi razloga zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

9. Pritožnik navaja, da bi moralo sodišče ločeno obravnavati naslednja pravno odločilna dejstva: ali se je tožena stranka pravočasno odločila za vložitev revizije; ali je pooblaščenec pravilno organiziral svoje delo in si za pripravo revizije vzel dovolj časa; ali je pooblaščenec nenadno tako hudo zbolel, da kljub zadostni skrbnosti ni uspel pravočasno vložiti revizije. Sodišče prve stopnje se je do pravno pomembnih okoliščin opredelilo. Kot bo povedano v nadaljevanju, za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje ločeno obravnavanje razlogov ne bi bilo niti pravilno niti potrebno.

10. Na pritožbeno navedbo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede potrebnega časa za sestavo revizije, višje sodišče odgovarja, da to ni pravno pomembno za odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje. Kdaj bi se bilo pravočasno odločiti za vložitev revizije, terja vsebinsko opredelitev sodišča do morebiti utemeljenih oziroma potrebnih revizijskih razlogov. To je povsem izven okvirjev instituta vrnitve v prejšnje stanje. S tem je višje sodišče hkrati odgovorilo tudi na tisti del pritožbenih navedb, v katerih pritožnik navaja, da je pet dni povsem zadoščalo, ter še, da naj bi šlo za srednje zahtevno revizijo, za katero je pooblaščenec ocenjeval, da bo v torek po obravnavah in celo sredo revizijo lahko sestavil in oddal. Posledično tudi pritožnik ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da tožena stranka tej oceni (to je pooblaščenčevi oceni o potrebnem času za sestavo revizije in težavnosti le-te) v postopku pred sodiščem prve stopnje ni nasprotovala, zato bi moralo sodišče to dejstvo vzeti za podlago odločitve. Tudi sicer tu ne gre za trditve o dejstvu, da bi bilo mogoče uporabiti določbo drugega odstavka 214. člen ZPP.

11. Stranka ima pravico, da zakonske roke izkoristi v celoti (glej odločbo Ustavnega sodišča, št. Up-216/99 z dne 19. 12. 2000). Vendar višje sodišče meni, da je stopnja skrbnosti, ki se zahteva od stranke, še bolj pa od pooblaščenca, ki je pravni strokovnjak, višja, če se stranka ali njen pooblaščenec odločita, da procesno dejanje opravita tik pred potekom roka (tako je tudi stališče nemške sodne prakse, povzeto po Aleš Galič, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, Uradni list, GV Založba, 2010, 1. knjiga, stran 477). Okoliščine, ki so zahtevale večjo stopnjo skrbnosti, so obstajale tudi v tem primeru, ko se je tožena stranka odločila vložiti revizijo tik pred zdajci: pet dni pred potekom roka, in to v petek, šele v ponedeljek je bilo dano pooblastilo za sestavo revizije, pooblaščenec je ocenil, da bosta za sestavo zadoščala torek in sreda, pri čemer je imel pooblaščenec v torek dopoldan na sodišču obravnavi. Upoštevajoč slednje in dejstvo, da so se bolezenski znaki pri pooblaščencu nakazovali že cel torek, jasno pa je bilo, da je v sredo zadnji dan za vložitev revizije, se višje sodišče strinja, da ni podan upravičen vzrok za zamudo, ki mora pri odvetniku dosegati standard nepredvidljivosti in neodvrnljivosti. Bolezenski znaki so nastopili že v torek. Pooblaščenec je povedal, da je sicer glede na izkušnje z boleznijo upal, da bo v sredo bolje, pa ni bil. Vendar prav to, ob zgoraj navedenih okoliščinah, je v tem primeru terjalo povečano skrbnost že v torek (na primer obvestilo stranki, iskanje substituta ali pa sestava revizije - iz zdravniške potrdila izhaja, da je bil pooblaščenec dela nezmožen od 20. 9. 2017).

12. Pritožba tudi ni utemeljena v delu, v katerem navaja, da sodišče prve stopnje v izvedenih dokazih ni imelo podlage za ugotovitev, da pooblaščenca ni zadelo tako bolezensko stanje, saj se je še v sredo zjutraj sprehodil v trgovino po zajtrk. Sodišče resda ni navedlo tudi ostalega, to je, da je pooblaščenec povedal, da se je gibal s težavo, da je trgovina blizu in da so bile po njegovi presoji umske sposobnosti za sestavo revizije omejene. Vendar je pritožba ta del obrazložitve iztrgala iz konteksta, saj je sodišče ta del pooblaščenčeve izpovedbe izpostavilo v zvezi z zmožnostjo zagotovitve substituta. Poleg tega ni mogoče spregledati, da je pooblaščenec zatrjeval, da je njegovo zdravstveno stanje ostalo nespremenjeno še cel teden, pri tem pa je dan po izteku roka za vložitev revizije na sodišču pogledal s sodni spis (uradni zaznamek na list. št. 140). V pripravljalni vlogi z dne 23. 10. 2017 je sicer navedel, da je pogledal le zaradi ponovne preveritve roka za vložitev revizije. Vendar vse to, povezano z razlogi iz prejšnjih točk, kaže na to, da za zamudo roka ni obstajal upravičen vzrok.

13. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).