Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Kp 673/99

ECLI:SI:VSLJ:1999:I.KP.673.99 Kazenski oddelek

lahka telesna poškodba silobran stroški kazenskega postopka oprostitev plačila stroškov
Višje sodišče v Ljubljani
10. november 1999
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Uporabljena palica je sredstvo, s katerim bi se lahko telo tudi hudo poškodovalo. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje pravilno dejanje obdolženca pravno opredelilo po II. odst. 133. člena KZ in ne po I. odstavku navedenega člena, ko kazenski pregon zaradi zastaranja ne bi bil več dovoljen.

Ker v trenutku, ko je obdolženec udaril oškodovanca, slednji obdolženca ni več napadal in njegov napad tudi ni več neposredno grozil, je sodišče prve stopnje zanesljivo izključilo, da je obdolženec ravnal v silobranu oziroma prekoračenem silobranu.

Pri oceni, ali bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca, se upoštevajo predvsem podatki o dohodkih, ki jih dobiva obdolženec in jih uporablja za svoje preživljanje. Če so ti nizki, je dovoljeno obdolženca oprostiti plačila stroškov, tudi če je lastnik nepremičnin, razen če mu lastnina prinaša dodatni dohodek.

Izrek

Pritožbi državnega tožilca in obdolženčevega zagovornika se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec se oprosti povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke II. odst. 92. člena ZKP.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. v zvezi s I. odst. 133. člena KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo in mu v tej določilo kazen tri mesece zapora z enoletno preizkusno dobo.

Obdolženca je oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odst. 92. člena ZKP.

Proti sodbi sta se pritožila obdolženčev zagovornik in državni tožilec. Zagovornik se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi odločbe o kazenskih sankcijah. Predlaga razveljavitev sodbe in novo sojenje ali spremembo sodbe tako, da se obdolženec oprosti obtožbe ali da se obtožba zoper njega zavrne. Državni tožilec pa se pritožuje le zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolžencu naložijo v plačilo vsi stroški kazenskega postopka.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče druge stopnje nima pomislekov o pravilnosti dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje. Pritožba zagovornika neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec oškodovancu z udarcem palice prizadejal poškodbo na glavi in se pri tem neutemeljeno sklicuje na izvid in mnenje izvedenca medicinske stroke. Ta je kot verjeten opisal nastanek poškodbe z udarcem palice, omenjal pa je tudi, da bi lahko ugotovljena poškodba nastala ob padcu. Sodišče prve stopnje pa se je pri svoji ugotovitvi, da je poškodbo prizadejal obdolženec, oprlo tudi na njegov zagovor, obdolženec namreč ni zanikal, da je s palico, ki je opisana v izreku sodbe, udaril oškodovanca, omenil je le, da ni videl, kam ga je udaril. Sodišče druge stopnje pa se strinja tudi z oceno sodišča prve stopnje, da je uporabljena palica sredstvo, s katerim bi se lahko telo tudi hudo poškodovalo. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo kazenski zakon, ko je dejanje obdolženca pravno opredelilo po II. odst. 133. člena KZ in ne po I. odstavku navedenega člena, ko kazenski pregon zaradi zastaranja ne bi bil več dovoljen.

Sodišče prve stopnje je sicer štelo za dokazano, da je oškodovanec, tako kot je opisoval obdolženec, prvi z lato udaril obdolženca, navedlo pa je prepričljive razloge za svojo ugotovitev, da v trenutku, ko je obdolženec udaril okodovanca, slednji obdolženca ni več napadal in njegov napad tudi ni več neposredno grozil in je zato zanesljivo izključilo, kar sedaj uveljavlja pritožba, da je obdolženec ravnal v silobranu oziroma prekoračenem silobranu.

Pritožba zagovornika tudi neutemeljeno uveljavlja, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker sodišče ni pritegnilo izvedenca psihiatra v zvezi z ugotavljanjem obdolženčeve prištevnosti. Slednjega izvedenca mora sodišče pritegniti le, če nastane dvom o prištevnosti. Sodišče druge stopnje pa se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da že iz zagovora obdolženca, ki je natančno opisoval dogodek, ne izhaja, da bi bila njegova prištevnost, ko je storil obravnavano kaznivo dejanje, izključena ali bistveno zmanjšana.

Obdolženec je v svojem zagovoru med drugim omenil, da je imel palico, ki jo je uporabil, pripravljeno tudi za obrambo pred napadom. To je sodišče prve stopnje tudi povzelo v svoji sodbi, v delu, ko je razlagalo svojo oceno, da gre za nevarno sredstvo pa je res zapisalo, da je imel obdolženec palico pripravljeno za napad. Ob takem zagovoru obdolženca pa navedena nepreciznost, ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka, saj se ne nanaša na odločilno dejstvo. Iz razlogov izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje nevarnost uporabljenega sredstva ocenjevalo zlasti na podlagi dolžine in debeline palice ter načina njene uporabe.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe v odločbi o kazenski sankciji je sodišče sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje upoštevalo in pravilno ovrednotilo vse okoliščine, ki so pomembne za izbiro in odmero kazenske sankcije. Olajševalne okoliščine, tudi tiste, na katere opozarja pritožba, so bile dovolj upoštevane, saj je obdolžencu izreklo le pogojno obsodbo, pri določitvi kazni v tej, pa je primerno upoštevalo težo storjenega kaznivega dejanja in tudi okoliščine, v katerih je bilo to storjeno, med te spada pa tudi prispevek oškodovanca, ki je s svojim ravnanjem izzval obdolženca.

Sodišče druge stopnje pa je ocenilo, da je neutemeljena tudi pritožba državnega tožilca, ki izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ko je obdolženca zaradi nizkih dohodkov, ima le 50.000,00 SIT mesečne pokojnine, oprostilo povrnitve dela stroškov kazenskega postopka. Pri oceni, ali bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo vzdrževanje obdolženca, je odločilen predvsem podatek o dohodkih, ki jih ima obdolženec in jih sicer uporablja za svoje preživljanje. Dejstvo, da ima obdolženec, ki ima sicer nizke dohodke, v lasti nepremičnine, če mu lastnina le-teh ne prinaša dohodek, ni ovira za uporabo določb IV.

odst. 95. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je zato zavrnilo pritožbo državnega tožilca in obdolženca oprostilo tudi povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke II. odst. 92. člena ZKP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia