Jedro

Zadnja posest (soposest) stanovanja se izkazuje z uporabo stanovanja v stanovanjske namene, torej za bivanje.

Občasni prihodi v stanovanje brez namena bivanja, ne izkazujejo zadnje posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo zahtevek glede motenja posesti v stanovanjski hiši Š. ..., Š. v. in sicer je bil zavrnjen zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja v obliki zamenjave ključavnic oz. izročitve ključev, zavrnjen pa je bil tudi prepovedni zahtevek.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa izpodbija dokazno oceno. Sklicuje se na izpovedbi toženke in matere v upravnem postopku, kjer sta potrdili, da je tožnik občasno prespal v stanovanju. Podnajemnica in mati sta sodelovali pri izrivanju tožnika, zato sta neverodostojni priči. Sodišče bi moralo upoštevati izjave tožnika policiji. Tožnik se ni mogel redno srečevati s podnajemnico, saj se je ona vselila septembra, prej pa je le občasno urejala stanovanje. Tožnik je imel ključ do 19.10.2006. Sodišče ne bi smelo upoštevati odpravljeno odločbo in težave z vročanjem pošte, saj je toženka odtujevala in skrivala pošto tožniku. Sodišče se ni opredelilo do dokaza, ki ga je vložil na obravnavi 18.03.2008, to je zapisnik v Kpd zadevi opr. št. 90/2007, iz katerega izhaja, da je toženka potrdila, da je ključavnice zamenjala oktobra 2006, prej pa je imel tožnik svoj ključ.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno v celoti zavrnilo zahtevek, saj ni bila dokazana zadnja posest tožnika v času zatrjevanega motenja.

Pritožnik izpodbija pravilno dokazno oceno, da se je tožnik odselil iz stanovanjske hiše že pred zamenjavo ključavnic.

Povsem utemeljeno je sodišče verjelo podnajemnici S. Č., da se je ona vselila septembra 2006, ko je začela hčerka hoditi v šolo. Priča je potrdila, da je tožnika videla v stanovanju le trikrat. Priča K. Š. ni potrdil, da bi tožnik v času motenja bival v hiši. Enako bivanja ni potrdila priča K. Š., ki je tožnika videvala le na parkirišču. Tožnik jo je prišel celo domov nagovarjati, da bi potrdila bivanje tožnika v času motenja.

Priča M. J. pa je le izpovedal, da je tožnik 18.10.2006 na dvorišču hiše podpisal poročilo o servisiranju centralne kurjave, kar po pravilni oceni sodišča ni potrdilo soposesti stanovanja.

Mati toženke D. K. je potrdila, da je bil tožnik besen zaradi predhodne razveze in je pobral vse stvari in odšel. Sodišče je pravilno verjelo toženki, da je tožnik po odselitvi leta 2005 živel na D. ... v C. in na vikendu.

Sodišče je pravilno ocenilo, da je tožnik na naroku 18.03.2008 najprej dejal, da je živel v C., nato pa je to izjavo preklical. Na osnovi opisanih bistvenih dokazov je sodišče pravilno ugotovilo, da tožnik v času zatrjevanega motenja ni uporabljal stanovanja v stanovanjske namene in torej ni bil v zadnji posesti v času zatrjevanega motenja. Le nekajkraten vstop v stanovanje pa ne pomeni stalne uporabe stanovanja v stanovanjske namene, pa četudi je tožnik priložnostno prespal v stanovanju.

Sodišče je odpravljeno upravno odločbo glede tožnikovega prebivališča upoštevalo le kot indic, ki pa se sklada z izvedenimi dokazi glede dejstva prebivanja tožnika v hiši. Posest ključa še ne pomeni izvrševanja posesti v stanovanju z namenom stalnega bivanja. Težave z vročanjem pošte sodišče tudi ni upoštevalo kot ključen dokaz, čeprav so težave z vročanjem pomenile potrditev pravilnosti ostalih dokazov.

Tožnik je šele na osmem naroku dopolnil prejšnje navedbe in se skliceval na zapisnik opr. št. Kpd 90/2007 z dne 08.11.2007 pod A21. Tožena stranka je pravilno takoj opozorila na prekluzijo.

Sicer pa citirani zapisnik ni bil predlagan kot dokaz, ampak kot del novih navedb (list. št. ... in ...). Do neupravičenih novih navedb se sodišče ni bilo dolžno opredeliti, saj je šlo za očitno prekluzijo. Tožnik je zapisnik omenjal šele na naroku dne 18.03.2008, čeprav bi ga lahko omenil in predložil že na naroku dne 05.02.2008, glede na to, da je zapisnik nastal dne 08.10.2007. Tožniku pa je znano, da tudi citirani zapisnik pod A21 ne potrjuje prebivanje tožnika, saj iz zapisnika izhaja, da je prišel tožnik nekajkrat zvečer v stanovanje vse stanovalce vznemirjati, vmes pa je imel tudi prepoved približevanj. Ta dokaz, tudi če bi bil dovoljen, ne bi potrdil uporabe stanovanja v namene stalnega bivanja, pa tudi če je tožnik kdaj proti volji toženke prespal. Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.