Jedro

Tožnik v tožbi ugotovitvi, da je bilo o njegovi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, IV U 106/2012 z dne 18. 9. 2012 že odločeno z odločbo št. Bpp 197/2012-2 z dne 5. 12. 2012, ne ugovarja. Razlogi, ki jih navaja v tožbi, pa se ne nanašajo na izpodbijani sklep, temveč na odločitev o zavrnitvi dodelitve BPP za postopek zoper odločitve pravdnega in izvršilnega sodišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelek v Celju, IV U 106/2012 z dne 18. 9. 2012. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je takšno odločitev sprejela na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ugotovila je namreč, da je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep IV U 106/2012 z dne 18. 9. 2012 zavrnjena z odločbo št. Bpp 197/2012-2 z dne 5. 12. 2012, da je bilo torej o dodelitvi BPP v zvezi s pritožbo zoper navedeni sklep že odločeno, tožniku pa je bila ta odločba vročena 22. 12. 2012. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi pojasnjuje, zakaj naj bi bila zavrnitev dodelitve BPP „čudna ali nečloveška“, in navaja razloge, s katerimi utemeljuje neupravičeno zaračunavanje „kanalščine in čiščenja odpadnih voda“. Okrajnemu sodišču v Žalcu očita kršitve, ki naj bi jih storilo v izvršilnem postopku. Meni, da je upravičen do „zagovornika“, ki naj bi ga zahtevalo Vrhovno sodišče, ali pa naj se ta zahteva ukine, da se bo pred Vrhovni sodiščem lahko branil sam. Od sodišča pričakuje, da bo „zadovoljivo“ rešilo njegov primer. Po vsebini predlaga tudi oprostitev sodnih taks.

Toženka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče meni, da je izpodbijani sklep zakonit in pravilen. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi, navedeni v obrazložitvi sklepa. Zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

Tožnik v tožbi ugotovitvi, da je bilo o njegovi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, IV U 106/2012 z dne 18. 9. 2012 že odločeno z odločbo št. Bpp 197/2012-2 z dne 5. 12. 2012, ne ugovarja. Razlogi, ki jih navaja v tožbi, se ne nanašajo na izpodbijani sklep, temveč na odločitev o zavrnitvi dodelitve BPP za postopek zoper odločitve pravdnega in izvršilnega sodišča. V dejanskem pogledu torej tožnik relevantnih ugovorov ne navaja, očitki, ki jih zatrjuje, pa niso povezani z odločitvijo o zavrženju njegove prošnje za dodelitev BPP.

Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nobena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

O tožnikovem predlogu, da se v tem upravnem sporu oprosti plačila sodnih taks, sodišče ni posebej odločalo, ker se v postopku za odločanje o dodelitvi BPP taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).