Jedro

Upnik v pritožbi sploh ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodnega izvršitelja, da na v sodnem registru vpisanem naslovu ni ne dolžnika ne njegovih stvari. Zgolj dejstvo, da je kot sedež dolžnika v sodnem registru še vedno vpisan naslov, na katerem pa dolžnika ni, ne more vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi izvršbe, katere zaradi dejanskih ovir objektivno ni bilo mogoče opraviti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, ker upnik kljub pozivu sodišča ni sporočil naslova dolžnika, na katerem bi bilo mogoče opraviti rubež premičnin. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je sporočil naslov, ki je vpisan v sodnem registru, zato je treba šteti, da družba posluje na sedežu, ki je kot tak vpisan v sodni register. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v obravnavani zadevi kot sredstvo izvršbe predlagal rubež in prodajo dolžnikovih premičnin v smislu členov 77 do 99 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V 4. odst. 45. čl. ZIZ je določeno, da se sklep o izvršbi na premičnine vroči dolžniku ob prvem izvršilnem dejanju, to pa je praviloma rubež (prim. 82. čl. ZIZ). Iz poročila sodnega izvršitelja z dne 16.12.1998 na list. št. 22 izhaja, da je bil navedenega dne rubež neuspešno poskušen. Sodni izvršitelj na danem naslovu ni našel ne dolžnika ne rubljivih predmetov, ker dolžnik na navedenem naslovu ne posluje, pravna oseba, ki se nahaja v zadevnih poslovnih prostorih, pa ni pravni naslednik dolžnika. Dejstvo, da ni mogoče najti ne dolžnika ne njegovih predmetov, ki bi jih bilo mogoče zarubiti, pomeni dejansko oviro, ki preprečuje opravo izvršbe na premičnine. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je upnika pozvalo, naj sporoči dolžnikov naslov, na katerem bi bilo mogoče opraviti izvršbo. ZIZ nalaga upniku, da je v postopku aktiven (prim. 3. odst. 82. čl., 88. in 95. člen ZIZ), zakon pa mu daje tudi možnost, da pridobi določene podatke o svojem dolžniku (3. odst. 40. čl. ZIZ in 148. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik opravil poizvedbe samo na sodnem registru (kar bi sicer lahko brez posebnih težav opravilo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti), vendar na naslovu, ki je kot sedež dolžnika naveden v registru, izvršbe ni bilo mogoče opraviti. Upnik niti v dopisu z dne 22.1.1999 (list. št. 25) niti v pritožbi sploh ne trdi, da je (neuspešno) poskušal pridobiti podatke o dolžnikovem sedežu še kje drugje kot na sodnem registru (napr. na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, pri davčnem organu), niti ni predlagal, naj takšne poizvedbe opravi sodišče. Izvršilni postopek se vodi v upnikovem interesu, zato ni dolžnost sodišča, da samoiniciativno išče dolžnikov naslov, v kolikor upnik tega niti ne predlaga niti ne izkaže, da ga je sam neuspešno poskusil pridobiti (prim. 2. odst. 140. čl. ZIZ). Upnik v pritožbi sploh ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodnega izvršitelja iz poročila z dne 16.12.1998, da na v sodnem registru vpisanem naslovu ni ne dolžnika ne njegovih stvari. Glede na neprerekano dejansko ugotovitev sodnega izvršitelja, da se na edinem sodišču in upniku znanem naslovu ne nahaja niti dolžnik niti njegove stvari, so za ata postopek brezpredmetne pritožbene navedbe v zvezi z dolžnostjo prijave spremembe sedeža. Zgolj dejstvo, da je kot sedež dolžnika v sodnem registru še vedno vpisan naslov, na katerem pa dolžnika ni, ne more vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi izvršbe, katee zaradi dejasnkih ovir objektivno ni bilo mogoče opraviti. Iz vsega povedanega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).