Jedro

Če tožniku ne gre položaj upravičenca do denacionalizacije po ZDen, mu tudi ne gre pravica do priglasitve zahtevka iz naslova zmanjšanja vrednosti nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 741/99-6 z dne 13.9.2000

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 9.4.1999. Z njo je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Upravne enote Č. z dne 19.2.1999, s katerim je bil zavržen njegov zahtevek zaradi zmanjšanja vrednosti podržavljenega poslovnega prostora na K. cesti 49 v Č., saj po presoji tožene stranke tožnik ni upravičenec do denacionalizacije in s tem tudi ne za vložitev zahtevka iz naslova zmanjšanja vrednosti navedene nepremičnine.

Sodišče prve stopnje se strinja z navedeno presojo tožene stranke. V razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da je bil obravnavani poslovni prostor sicer nacionaliziran po določbah Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58) z odločbo Komisije za nacionalizacijo OBLO Č. z dne 24.11.1959. Ker pa je bila navedena odločba z odločbo Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo Ljubljana z dne 8.5.1990 razveljavljena, je bil tožniku tudi vrnjen, vendar pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji (ZDen) in na povsem drugi pravni podlagi. Zato je po presoji sodišča prve stopnje pravilna odločitev tožene stranke, da tožniku ne gre položaj upravičenca do denacionalizacije po določbah ZDen in s tem tudi ne pravica do uveljavitve zahtevka iz naslova zmanjšanja vrednosti nepremičnin po določbi 26. člena novele ZDen (Uradni list RS, št. 65/98, v nadaljevanju ZDen - B).

Tožnik vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava.

Navaja, da je zaradi nepriznavanja pravice do priglasitve zahtevka iz naslova zmanjšanja vrednosti poslovnega prostora v slabšem položaju kot denacionalizacijski upravičenci. ZDen sicer res navedeno upravičenje veže na status denacionalizacijskega upravičenca. Vendar je tudi njemu premoženje podržavljeno na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, zato dejstvo, da mu je bilo vrnjeno leto in pol pred uveljavitvijo ZDen, ne more biti v njegovo škodo. Sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 26. člena ZDen - B so zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin upravičeni vložiti le najemodajalci poslovnih prostorov in stanovanj ter upravičenci do vrnitve. Da je bil tožniku obravnavani poslovni prostor vrnjen na drugi pravni podlagi že pred uveljavitvijo ZDen, izhaja iz odločbe Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo z dne 8.5.1990 in drugih listin ter podatkov v upravnih spisih. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožniku ne gre položaj upravičenca po določbah ZDen, s tem pa tudi ne pravica do priglasitve zahtevka iz naslova zmanjšanja vrednosti nepremičnine po navedeni določbi novele.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in navedlo pravilne razloge za svojo odločitev.

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.