Jedro

Ker tožnik ponavlja trditve, ki jih je že podal v predhodnih predlogih, ga je bilo treba zavreči. Institut delegacije ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodnika, temveč so temu namenjeni postopki s pravnimi sredstvi.

Izrek

I. Predlog z dne 26. 6. 2017 se zavrže. II. Predlog z dne 21. 5. 2018 se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče pravda, v kateri tožnik od tožnice zahteva plačilo 300.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Vrhovno sodišče je s sklepoma I R 101/2014 z dne 9. 10. 2014 in I R 80/2015 z dne 2. 7. 2015 že zavrnilo prvi in drugi tožnikov predlog za delegacijo pristojnosti, tretjega pa je s sklepom I R 45/2017 z dne 6. 4. 2017 zavrglo.

3. Dne 26. 6. 2017 je tožnik vložil četrti predlog za delegacijo pristojnosti, v katerem navaja, da mu pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ni zagotovljeno hitro in pošteno sojenje. Dotedanja razpravljajoča sodnica naj bi dajala prednost toženki (Slovenki) zaradi nacionalno obarvanega sovraštva do tožnika. Zoper sodnico naj bi tekel tudi kazenski postopek.

4. Dne 21. 5. 2018 je tožnik vložil peti predlog za delegacijo pristojnosti, sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-799/13 z dne 22. 1. 2015. Ponovno izpostavlja dolgo (petletno) trajanje postopka, ravnanje dotedanje in sedanje razpravljajoče sodnice, ki naj bi bilo namerno nezakonito in tožniku škodljivo, ter ravnanje predsednika sodišča, ki naj bi zavračal nadzorstvene pritožbe. Med drugim navaja, da se na območju ljubljanskega sodišča »sodniki dogovarjajo in da izvršujejo nacizem v tem, da obravnavajo in ovrednostijo državljane RS v dve kategoriji [...], hkrati postavljajo tujce, torej „čefurje“, kakor nas slovensko prebivalstvo cinično naslavlja, v neenak položaj pred zakonom [...]«; da se »sovraštvo ali celo prezir ljubljanskega sodstva do določenih tujcev, saj jim nekateri intelektualno ne pašejo (niso iz pokvarjenega komunističnega gnezda), [...] izraža tako, da lahko utemeljeno posumim na nezakonito, pristransko in krivično sojenje«; ter da imamo »le povezane komuniste, ki teptajo vse vrednote pravne države, razen če bi šlo za njihove original državljane Slovence [...].« Ker postopek teče že tako dolgo, naj bi se zmanjšale njegove možnosti tako za uspeh v pravdi kot v kasnejši izvršbi. Osnovne ustavne pravice naj bi mu kršilo tudi Vrhovno sodišče. 5. Okrožno sodišče v Ljubljani je ob posredovanju predlogov v odločanje Vrhovnemu sodišču glede trajanja postopka pojasnilo, da je tožnik leta 2013 vloženo tožbo med postopkom večkrat spremenil in vlagal večje število predlogov (predlogov za oprostitev plačila sodne takse, vrnitev v prejšnje stanje, izločitev sodnikov, delegacijo pristojnosti, podaljšanje sodno določenih rokov ipd.), pravnih sredstev in nepopolnih vlog, pojavil pa se je tudi dvom v njegovo procesno sposobnost, zaradi česar je v teku postopek odvzema delne poslovne sposobnosti.

**O predlogu z dne 26. 6. 2017**

6. Vrhovno sodišče je že tožnikov tretji predlog za delegacijo zavrglo s pojasnilom, da ponavljajoče vlaganje predlogov z bistveno enakimi razlogi (gre za trditve o pristranskosti dotedanje razpravljajoče sodnice) lahko rezultira le v zavrženju predloga, saj odločanje o pravnomočno razsojeni stvari ni mogoče.1 Enako posledico utemeljuje tudi obveznost sodišča, da onemogoči zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku ter da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja (prvi odstavek 11. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Večkratno vlaganje bistveno enakih predlogov za delegacijo ustreza pojmu zlorabe pravice.

7. Ker tožnik tudi v četrtem razlogu ponavlja trditve, ki jih je že podal v predhodnih predlogih, ga je bilo treba zavreči. **O predlogu z dne 21. 5. 2018**

8. Tožnikove navedbe v petem predlogu za delegacijo se nanašajo (tudi) na ravnanje sedanje razpravljajoče sodnice in predsednika sodišča ter na splošno na „sodnike na območju ljubljanskega sodišča“, torej gre po vsebini za nove razloge.

9. Glede očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku - ne glede na to, da se je med postopkom razpravljajoča sodnica zamenjala in da se tožnikovi očitki sedaj nanašajo nanjo - velja enako, kot je bilo tožniku že pojasnjeno: pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP zajema različne okoliščine, ki niso v zvezi s sodnim sporom, utegnejo pa nanj vplivati od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Tožnik pa ponovno zatrjuje okoliščine in nepravilnosti, ki naj bi jih sedanja razpravljajoča sodnica storila v konkretnem postopku in iz tega izpeljuje zaključek o nepristranskosti celotnega sodišča. Institut delegacije ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodnika, temveč so temu namenjeni postopki s pravnimi sredstvi.

10. Navedbe o ravnanju sodnikov na območju ljubljanskega sodišča na splošno bi sicer po vsebini lahko predstavljale razlog za delegacijo, saj se kot tak razlog štejejo tiste okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi prav vsi sodniki danega sodišča zaradi teh okoliščin ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Vendar pa so tožnikove navedbe o njihovem „sovraštvu do tujcev“ in „izvajanju nacizma“ povsem pavšalne, brez podlage v konkretnih, objektivno zaznavnih dejanjih, s tem pa očitno neutemeljene.

11. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Glej npr. sklep I R 132/2010 z dne 16. 9. 2010 in I R 83/2005 z dne 13. 7. 2005.