Jedro

ZFPPIPP v četrtem odstavku 300. člena določa, da če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe proti vsem, ki so prerekali terjatev, v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika. Tožeča stranka je zato morala vložiti tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve tako proti stečajnemu dolžniku kot proti upniku, ki je terjatev prerekal, sicer bi tožila napačno stranko po materialnem pravu. Ker je glede na navedeno zakonsko določbo treba vložiti tožbo proti vsem, ki so prerekali terjatev, sicer ni mogoče doseči poplačila v stečajnem postopku, sta toženca nujna sospornika. Če namreč tožeča stranka ne vloži tožbe proti vsem, ki so prerekali terjatev, njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in tako ne more v postopku osebnega stečaja doseči poplačila ob razdelitvi stečajne mase.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba na podlagi pripoznave se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je na podlagi pripoznave tožbenega zahtevka s strani druge toženke izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do prvo tožene stranke A. A. (sedaj stečaj zapuščine po pok. A. A.) v višini 899.556,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2015 do plačila.

2.Prvi toženec je zoper sodbo vložil pravočasno pritožbo, v kateri ni konkretiziral pritožbenih razlogov v smislu 338. člena ZPP. Predlaga razveljavitev sodbe na podlagi pripoznave oziroma spremembo sodbe, saj naj bi bilo iz obrazložitve sodbe razvidno, da se izrek glasi samo zoper drugo toženko, slednje pa iz izreka ne izhaja, čeprav prvi toženec tožbenega zahtevka ni pripoznal.

3.Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške za odgovor na pravno sredstvo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Iz obrazložitve izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave izhaja, da je tožeča stranka s tožbo zahtevala ugotovitev obstoja navadne terjatve zoper prvega toženca A. A. v višini 899.556,00 EUR s pripadki. Stečajni upravitelj je v postopku osebnega stečaja, ki se je vodil zoper prvega toženca, prijavljeno terjatev priznal, prerekala pa sta jo prvi toženec in druga toženka, zato je bila tožeča stranka s sklepom St ... napotena na uveljavitev (predmetnega) zahtevka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve. Druga toženka je nato dne 10. 5. 2022 v celoti pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke. Ker so bili po presoji prvostopenjskega sodišča izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP in ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP), je prvostopenjsko sodišče zoper drugo toženko izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

6.Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim očitkom, da ima sodba pomanjkljivosti, saj izrek ni usklajen z razlogi sodbe. Iz izreka izhaja, da obstoji terjatev tožnice do prvega toženca, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je druga toženka pripoznala tožbeni zahtek, zato je prvostopenjsko sodišče zoper drugo toženko izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Iz navedenih razlogov sodbe ni mogoče preizkusiti.

7.Predmet tožbenega zahtevka je odškodninska terjatev družbe - tožeče stranke zoper prvega toženca kot predsednika uprave te družbe. Tožeča stranka je terjatev uveljavljala v postopku osebnega stečaja, ki se je vodil zoper pok. prvega toženca, sedaj stečaj zapuščine, kjer sta jo prerekala tako prvi toženec kot tudi druga toženka, ki je upnica v tem stečajnem postopku.

8.Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v četrtem odstavku 300. člena določa, da če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe proti vsem, ki so prerekali terjatev, v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika. Tožeča stranka je zato morala vložiti tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve tako proti stečajnemu dolžniku kot proti upniku, ki je terjatev prerekal, sicer bi tožila napačno stranko po materialnem pravu. Ker je glede na navedeno zakonsko določbo treba vložiti tožbo proti vsem, ki so prerekali terjatev, sicer ni mogoče doseči poplačila v stečajnem postopku, sta toženca nujna sospornika. Če namreč tožeča stranka ne vloži tožbe proti vsem, ki so prerekali terjatev, njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in tako ne more v postopku osebnega stečaja doseči poplačila ob razdelitvi stečajne mase.

9.Po naravi stvari je mogoče spor o obstoju odškodninske terjatve družbe napram predsedniku uprave rešiti zgolj na enak način, ne glede na to, da na strani tožene stranke nastopa poleg predsednika uprave tudi upnica, ki je terjatev prerekala v postopku osebnega stečaja. Gre torej za enotno sosporništvo v smislu 196. člena ZPP. Glede na četrti odstavek 300. člena ZFPPIPP sta toženca v tej pravdi nujna sospornika, dokler je v postopku osebnega stečaja oziroma sedaj v postopku stečaja zapuščine vložen ugovor zoper predmetno terjatev (sicer je tožena napačna stranka).

10.Po presoji pritožbenega sodišča v tej situaciji ni mogoče upoštevati pripoznave tožbenega zahtevka, podane s strani druge toženke, saj bi bile na ta način lahko prizadete pravice prvega toženca, ki se zahtevku upira. Kot že rečeno, je o terjatvi mogoče odločiti le na enak način zoper oba toženca. Spor je treba rešiti enotno. Sodna odločba mora biti pri enotnih sospornikih enotna. V primeru kolizije pripoznave tožbenega zahtevka in upiranja tožbenemu zahtevku je treba dati prednost upiranju tožbenemu zahtevku, saj je to dejanje najugodnejše za vse enotne sospornike z vidika končnega cilja v pravdi.

11.Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo na podlagi pripoznave razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP).

12.V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje izdati enotno sodbo zoper oba toženca (če bo druga toženka v postopku stečaja zapuščine še naprej vztrajala pri ugovoru zoper prijavljeno terjatev). Pritožbeno sodišče je ocenilo, da kršitve ne more samo odpraviti, ker bi se o bistvenih vprašanjih utemeljenosti zahtevka prvič izreklo šele pritožbeno sodišče, s tem pa bi stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja.

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 196, 316, 354 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 300, 300/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.