Jedro

Pri presoji, ali je odgovorni urednik pravilno upošteval izključitveni razlog, ki se nanaša na vsebino predlaganega popravka (druga alineja prvega odstavka 31. člena ZMed), je treba upoštevati namen instituta pravice do popravka. Relevantno polje presoje je tako na eni strani omejeno s pravico tistega, ki mu je bila zaradi objavljenega obvestila prizadeta pravica ali interes, da od odgovornega urednika zahteva brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega obvestila. Na drugi strani pa je to polje nedvomno omejeno tudi z interesom javnosti (javnim interesom), da se med stališči novinarja in predlagateljem popravka vzpostavi logičen diskurz ki bo uporabniku medija omogočil oblikovanje racionalnega stališča o prispevku. Ta interes nedvomno ni tako poudarjen kot pri presoji v zvezi s pravico do odgovora na objavljeno informacijo (primerjaj določbo 42. člena ZMed), vendar relevantnega vpliva ni mogoče izključiti.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka v znesku 856,44 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od 16. dne od vročitve te odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo (1) tožbeni zahtevek za objavo popravka, ki se glasi: „Novinarka A. A. razkriva resnico! V članku z naslovom ..., ki je bil objavljen dne 26. 9. 2014 v časniku B., so navedena obvestila, s katerimi je bila prizadeta čast in dobro ime novinarke A. A. V članku je bila A. A. predstavljena kot oseba, ki naj bi v stanovanje C. C. v ... naselila golobe in ki naj najemodajalki ne bi plačevala najemnine in stroškov, v stanovanju pa naj bi bili najdeni ptičji iztrebki po tleh, po pohištvu in po vseh stvareh in da naj bi mrtvega goloba našli celo v hladilniku.

Trditve in namigovanja v navedenem članku ne držijo. A. A. je namreč najemodajalki C. C. plačala vse najemnine in vse stroške, do katerih je bila ta upravičena.

Ravno tako ne drži, da naj bi stanovanje C. C. uničila A. A. Sploh pa ne držijo namigovanja, da naj bi bilo uničenje stanovanja izvršeno z golobi. A. A. odločno zanika, da bi v stanovanje naselila golobe oziroma, da bi bilo stanje stanovanja v ... v kakršnemkoli smislu povezano z njenim ravnanjem ali da bi bila odgovorna za kaj takega.“ In sicer na sredini 11. strani tiskane izdaje časopisa ter tako, da ob tem navede, da gre za popravek, zahtevan v zvezi s spornim člankom ter da so črke v naslovu in tekstu popravka enake velikosti in enakega tipa pisave kot v spornem članku, in (2) zahtevek za objavo enakega popravka na spletni strani www....si. „

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo. Stališče pritožbenega sodišča je, da je v zvezi s predlaganim popravkom, podan odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) in zato ni treba odgovoriti na pritožbene navedbe v zvezi z zaključkom prvostopenjske sodbe o nesorazmerju med dolžino spornega dela članka in dolžino popravka.

3. Tožnica je vložila revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča „iz revizijskih razlogov zmotne uporabe določil Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zmotne uporabe materialnega prava in kršitve ustavnih pravic“. „Protispisno“ naj bi bilo stališče pritožbenega sodišča, da iz članka, v zvezi s katerim je tožnica zahtevala objavo popravka, ne izhaja trditev, da je tožnica odgovorna za stanje stanovanja, ampak da bo to predmet presoje v kazenskem postopku. Nasprotno naj bi bilo razvidno že iz samega podnaslova objave in iz citata, s katerim je sporni članek opremljen („ptičji iztrebki so bili povsod, po tleh, po pohištvu in po vseh stvareh, mrtvega goloba so našli celo v hladilniku“). Tudi iz drugih trditev v članku je razvidno, da naj bi bila tožnica odgovorna za stanje stanovanja. Vsakdo, ki članek prebere, prejme zgolj naslednje bistvene informacije: da naj bi tožnica v stanovanje naselila golobe, da je s tem povzročila uničenje tuje lastnine in da naj tožnica tudi ne bi plačevala najemnine svojim najemodajalcem. Bistvo tožničinega upravičenja je, da ji mora biti dana možnost, da javnosti predstavi svojo „resnico“ in svojo plat zgodbe v smislu, da navedeni očitki ne držijo in da zanika te očitke. Tožnica je deležna pogroma medijev, ki o njej praktično vsakomesečno že vsaj tri leta objavljajo enake zgodbe in enake očitke. Tožnica je v pritožbi izrecno opozorila, da je pri uveljavljanju ustavne pravice do popravka že prvostopenjsko sodišče postavilo nepremagljive ovire v zvezi z uveljavitvijo te pravice. Postopanje sodišč v tem postopku je namreč takšno, da bi bil tožničin zahtevek v vsakem primeru zavrnjen, ker sodišče vedno „najde“ odklonitveni razlog za zavrnitev. Bodisi je ta razlog v tem, da je tožničin popravek predolg, bodisi je razlog za odklonitev v tem, ker je tožničin popravek premalo konkretiziran. „Protispisna“ naj bi bila tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je predlagani popravek predolg. Tekst, ki nedvomno črni in žali tožnico in predstavlja poseg v njeno integriteto namreč vsebuje 1266 znakov s presledki, tožničin celotni popravek pa je krajši in vsebuje 1172 znakov brez presledkov.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče pri odločanju o tožničini pritožbi proti prvostopenjski sodbi ni storilo revizijsko izpostavljenih kršitev. Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da za odločanje o tožbenih zahtevkih ni relevantna dolžina predlaganih popravkov, ker za odločitev zadošča že obstoj izključitvenega razloga iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed.(1) Za odklonitev objave popravka namreč zadošča že obstoj enega od razlogov, ki so zapisani v prvem odstavku 31. člena ZMed. Zaradi tega tudi za odločitev o reviziji ni relevantna ugotovitev, ali je predlagani popravek nesorazmerno daljši od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša.(2)

7. Pri presoji, ali je odgovorni urednik pravilno upošteval izključitveni razlog, ki se nanaša na vsebino predlaganega popravka (druga alineja prvega odstavka 31. člena ZMed), je treba upoštevati namen instituta pravice do popravka. Relevantno polje presoje je tako na eni strani omejeno s pravico tistega, ki mu je bila zaradi objavljenega obvestila prizadeta pravica ali interes, da od odgovornega urednika zahteva brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega obvestila.(3) Na drugi strani pa je to polje nedvomno omejeno tudi z interesom javnosti (javnim interesom), da se med stališči novinarja in predlagateljem popravka vzpostavi logičen diskurz ki bo uporabniku medija omogočil oblikovanje racionalnega stališča o prispevku. Ta interes nedvomno ni tako poudarjen kot pri presoji v zvezi s pravico do odgovora na objavljeno informacijo (primerjaj določbo 42. člena ZMed), vendar relevantnega vpliva ni mogoče izključiti.

8. Ob upoštevanju predstavljenih kriterijev lahko ugotovimo, da je v okviru logičnega diskurza mogoče zanikati le nosilne navedbe prispevka. Glede ostalih navedb pa pridejo v poštev le pojasnila (prikazovanje drugih ali nasprotnih dejstev), saj nekaterih navedb po naravi stvari ni mogoče zgolj zanikati. Nosilni navedbi spornega članka sta: - da je proti tožnici začet sodni postopek v zvezi z obtožbami o uničenju najemniškega stanovanja; - da je bila v medijih že pred časom objavljena zgodba C. C., ki je bila zgrožena nad stanjem svojega stanovanja v ..., ki ga je oddala A. Teh navedb tožnica v predlaganem popravku ni zanikala, bralcu pa tudi ni ponudila pojasnil, ki bi mu omogočila celovitejše mnenje o zadevi.

9. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena.(4) Odločitev o stroških revizijskega postopka ima podlago v prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in v okviru stroškovnega predloga.

Op. št. (1): Odgovorni urednik mora objaviti popravek, razen v primeru, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu.

Op. št. (2): Primerjaj šesto alinejo prvega odstavka 31. člena ZMed.

Op. št. (3): Primerjaj določbo 26. člena ZMed.

Op. št. (4): Primerjaj določbo 378. člena ZPP.